Avtorica prispevka: Sanja Saksida
V potresu leta 1998 je bilo poškodovanih več kot 2100 objektov. Od tega jih bo po programu popotresne obnove, ki se bo zaključila prihodnje leto, skupaj obnovljenih skoraj 1700. Objekte, ki so bili manj poškodovani, so gradbeniki popravili, druge pa so zgradili na novo. Državna tehnična pisarna je poleg izbora projektantov, izvajalcev in določanja cen popotresne obnove opravljala tudi nadzor nad izvajanjem del. Letošnji potres pa je po analizi podatkov dosegel intenziteto najmočnejšega potresa, ki se po izračunih stroke ponovi vsakih 475 let.
Stanislav Beguš iz Državne tehnične pisarne je menil, da posledice so na objektih, vendar je poudaril, da se ni noben objekt ne porušil in ne zrušil.
Kljub temu pa posledic niso utrpele novo zgrajene hiše. Zato je bila imenovana komisija, ki je pregledala kvaliteto izvedbe sanacije na poškodovanih objektih. Ugotovili so, da je do napak prišlo pri štirih.
Na poslovno stanovanjskem objektu v Soči je bila predvidena utrditev zidov z injektiranjem, s čimer pa se lastniki niso strinjali. Lastniki so povedali, da so imeli v načrtu dva projekta. Za spodnji del in za zgornji del. S prvim projektom se niso strinjali, ker je bilo predvideno samo saniranje, spodnji del pa ni bil utrjen, niti popravljen. Zatrdili so še, da so pač podrli prve plošče in nato na novo gradili, kar se je izkazalo kot dobro, ostalo pa je pač potres uničil.
Poročilo vlade navaja, da je na enem močneje poškodovanih objektov v Bovcu kljub injektiranju prišlo do velikih razpok, ter da so bile stene napačno povezane.
Danilo Magajne, ki je pri projektu sodeloval kot izvajalec, je pojasnil, da se opazijo razlike pri samem izvajanju injektiranja, katero, kot pravi, ni bilo dobro izvedeno in da je strokovno delo opaziti predvsem pri sanacijah.
Prebivalec Bovca Franc Mihelič je ostro kritiziral delo izvajalcev obnove, kajti menil je, da je opazil nepravilnosti predvsem pri zlivanju betona, ki so ga, kot navaja, spustili kar po greznicah, namesto, da bi ga uporabljali za zlivanje razbitin.
Tudi na objektu v Čezsoči je bilo ugotovljeno slabo injektiranje, pomanjkljiva projektna dokumentacija ter slab nadzor. Poseben primer pa je hiša v Kalkoritnici, kjer injektiranja sploh niso izvedli, kljub temu pa so ga v celoti zaračunali. V vseh primerih lahko rečemo, da gre za pomanjkljivo delo projektantov, izvajalcev in nadzora.
"Vsekakor učinek potresa takega, kakršen je bil, ne moremo prenesti na izvajalca. Učinek tistega, kar pa ni bilo realizirano, pa bomo prenesli na izvajalca in na projektanta, v kolikor je bila rešitev napačna. In seveda v temu primeru in tistem deležu tudi na nadzornika," je dodal Stanislav Beguš.
Sicer pa bo prava ocena neustrezne popotresne obnove znana šele, ko bodo pregledani vsi ponovno poškodovani objekti in ko bo podano končno poročilo.
Poslanec SDS Siniša Germovšek komentira: "Strokovna skupina je analizirala deset projektov in tam se je ugotovilo, da je pri devetih prišlo do večjih napak. Prikazovanje v javnosti, da gre za 0,3 promila, gre za to, da se štiri najbolj poškodovani objekti primerjajo z številom vseh obnovljenih objektov, to je nekaj čez 1400, seveda pa ti objekti niso bili pregledani."
Grmovšek tudi meni, da želijo s hitro obnovo po zadnjem potresu odvrniti pozornost od napak iz prejšnje obnove.
Oškodovancem, ki po letošnjem potresu ne morejo več živeti v poškodovanih domovih, je bila ponujena možnost zamrznitve odplačevanja kredita iz prejšnje popotresne obnove, kar pa ne rešuje stiske prizadetih. Domačini se najbolj bojijo, da bo popotresna obnova zastala, saj sedanja vlada ne bo prevzemala novih nalog, nova pa še ni sestavljena.
