Njun dom ogroža nevaren plaz: 'Ne moremo se sprijazniti, da je v nevarnosti'

Pot iz Ljubljane nas najprej vodi v vas pri Slovenj Gradcu, kjer lastniki gradijo enega od prvih nadomestitvenih objektov na tem območju. Med avgustovsko ujmo leta 2023 se je ob starejši hiši v Suhem dolu sprožil plaz in štiričlansko družino prisilil v selitev. Zemljišče, kjer zdaj gradijo novo hišo, so spomladi lani kupili sami, jeseni pa so prejeli gradbeno dovoljenje. Lastnik pričakuje, da bi se, če bo šlo vse po načrtih, v nov objekt vselili letos poleti. Trenutno so nastanjeni v začasni namestitvi, za katero plačujejo najemnino. Odškodnina, ki jim jo je država izplačala za njihov prejšnji dom, bo predvidoma pokrila le okoli 50 odstotkov vrednosti nove nepremičnine. Vzel sem velik kredit, pa še vedno nimam dovolj, nam zaupa. 

Novico, da se bosta morala iz svojega dolgoletnega doma izseliti, sta prejela tudi zakonca Lorenci iz Mežice. Njuno domovanje, ki vključuje dva objekta, ogroža nevaren Nužijev plaz. Medtem ko na hribu, le nekaj metrov od njegove hiše brnijo delovni stroji, delavci pa pospešeno sanirajo plaz in spodnjo cesto, se Štefan Lorenci še vedno ne more sprijazniti, da se bo moral kmalu preseliti. Odškodnino sta z ženo že prejela, v hiši lahko ostaneta še vsaj do konca letošnjega leta. "Glede na to, da sva z ženo sama, že v letih, čez 70 let, sva se odločila, da ne bova gradila nove hiše, ampak greva v stanovanje," pove. Predvidoma se bosta preselila v novogradnjo na Prevaljah, že selitev v mesto pa bo zanju velika sprememba. 

"Za oba je boleče. Tu je ženin dom, njeni predniki so se v to hišo preselili pred letom 1860, in od takrat so bili plazovi, a še zdaj ne verjamem, da bo res prišlo do take katastrofe, ki bi odnesla celoten hrib. Zato se enostavno ne moremo sprijazniti, da je naša hiša v nevarnosti. Mi bi raje ostali, če bi se dalo, ker tu smo navajeni živeti," dodaja Lorenci.  

Cesta predvidoma prevozna do 15. aprila

Pristojni za popoplavno obnovo so si včeraj ogledali dela, ki potekajo pod plazom. Promet po obeh pasovih ceste, ki je glavna povezava Mežiške doline, naj bi stekel do 15. aprila. 

"Vleče se, ker je precej zapleteno in težko dostopno," pojasni Miloš Dular iz Direkcije za infrastrukturo. Trenutno tam potekajo še zaključna dela. Dular je med drugim napovedal postavitev treh varnostnih kamer, ki bodo center za upravljanje in vodenje prometa s sprožitvijo alarma opozorile na morebitne premike plazu. V tem primeru bi cesto ponovno zaprli. Za njeno sanacijo so sicer namenili nekaj čez milijon evrov. 

Medtem ko bo aprila promet znova normalno stekel, pa se bodo preiskave plazu šele začele. Kot so pojasnili pristojni, je teren zelo strm, težko dostopen in nevaren. Njegova sanacija bi lahko trajala več let, tudi 10, težko pa ga bo v celoti stabilizirati. Plazov podobnega obsega, ki so se sprožili po poplavah, je sicer v Sloveniji okoli 16. Nadzor nad vsemi bo zdaj prevzela država. 

Za obnovo že več kot milijardo evrov

Boštjan Šefic, državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah, je pojasnil, da je država do zdaj v obnovo vložila že milijardo šestdeset milijonov sredstev. Približno 17 odstotkov teh sredstev so porabili na območju Koroške, in sicer med 170 in 180 milijonov. 

Šefic ocenjuje, da bo treba zaradi ogromnega obsega in ambicioznih načrtov v naslednjem obdobju nujno dobro načrtovati in določiti prioritete. Nemogoče je namreč, da bi vse projekte po državi izvajali hkrati. "Vsi projekti morajo zagotavljati ne le vrnitev v prejšnje stanje, temveč tudi bistveno večjo odpornost na prihodnje podnebne izzive in vse tisto, kar nas potencialno čaka. Samo na ta način bo potem ta sanacija imela tiste prave učinke," je povedal. 

Od 258 objektov, ki so doslej predvideni za rušenje, so do zdaj pripravili 163 pogodb, podpisanih jih je 143. V izplačilo jih je do torka šlo 115 pogodb, 96 jih je že izplačanih. 11 nepremičnin, ki jih bodo porušili, je država že prevzela, od tega dve na Koroškem. Tam bodo sicer predvidoma porušili 16 objektov. 

Večina lastnikov objektov, predvidenih za rušenje, se je odločila za izplačilo odškodnine. Gradijo jih sami. "Vsak, ki se mora preseliti, vendarle želi nov dom, ki mu odgovarja. Država ne more delati hiš po meri, večina se jih tako odloči za lastno gradnjo," je pojasnil Šefic. 

Med prvimi, ki bo porušena, je tudi hiša na Mariborski cesti v Mežici. Tamkajšnji župan Mark Maze priznava, da popoplavna sanacija traja že kar nekaj časa, ob tem pa poudarja, da bi lahko marsikatere procese pospešili. "Tukaj seveda apeliramo na državo, da nam pomaga s hitrostjo pri administraciji, da bi lahko še hitreje odpirali in prijavljali nove projekte," je dejal. 

Na očitke o prepočasnem poteku obnove Šefic odgovorja s primerjavo: "Za avtocestni križ je bilo odstranjenih približno 600 objektov v več kot 30 letih, mi moramo pa obdelati več kot 400 objektov, če odštejem še vse tiste, ki jih ni treba odstraniti, v slabem letu dni."

Ob tem je opozoril, da je hitrost sklepanja pogodb odvisna tudi od lastnikov nepremičnin. Nekateri namreč zaradi različnih razlogov niso dosegljivi, zato se cenitev njihovih objektov sploh še ni začela. 

"Z naše strani delamo resnično vse, kar je možno, razumemo pa, da si lastniki želijo čim prej stabilizirati življenje, za njih je ta čas velika obremenitev," priznava Šefic. Pričakuje, da bodo v letošnjem in naslednjem letu vsi ključni projekti zaključeni, sanacija vodotokov in plazov pa bo predvidoma trajala dlje časa, saj gre za zahtevne projekte. Vodja službe za obnovo ob tem opominja, da je bila avgustovska ujma v letu 2023 najhujša in najobsežnejša do zdaj, vse zastavljene projekte pa izvajajo sploh prvič. "Ves čas se učimo," dodaja.