Slovenija

'Poplava babic in dedkov'

Ljubljana, 01. 10. 2005 10.31 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Povprečen Slovenec je star 40,3 leta. Delež starejših v Sloveniji je že presegel 15 odstotkov.

Starejših je vedno več
Starejših je vedno več FOTO: Reuters
Delež starih se bo v obdobju 2004-2050 skoraj potrojil: s štirih odstotkov na 11,4 odstotka. Najvišje deleže tako starih pričakujejo v Italiji, Nemčiji in Španiji.

Ob 1. oktobru, mednarodnem dnevu starejših, statistični urad opozarja, da je staranje prebivalstva tudi v Sloveniji proces, ki se mu ne bo mogoče izogniti. Po podatkih urada je bil konec leta 2004 prebivalec Slovenije povprečno star že 40,3 leta - v zadnjih treh letih se je tako postaral za eno leto. Delež starejših je leta 2004 že presegel 15 odstotkov.

Delež starejših (65 let in več), ki je v 80. letih prejšnjega stoletja stagniral na ravni 10 odstotkov, se od leta 1987 naprej stalno povečuje in je leta 2004 že presegel 15 odstotkov. Delež starih (80 let in več) pa je bil tega leta dobre tri odstotke.

Svetovno prebivalstvo se hitro stara. Staranje prebivalstva običajno pomeni povečevanje števila in deleža prebivalstva starejših, posebej starih, ob hkratnem upadanju števila otrok ter slabšanju razmerja med delovno sposobnim in starostno odvisnim prebivalstvom (65 let in več). Po napovedih ZN se bo tak razvoj še nadaljeval. Prebivalstvo razvitih držav je večinoma že staro in tudi v precej državah v razvoju se razmerja med številom mladih, številom delovno sposobnih ter številom starejših hitro spreminjajo v korist starejših.

Po osnovni varianti projekcij prebivalstva Slovenije se bo do leta 2050 delež starejših in starih povečal na 31,3 odstotka oziroma 10,3 odstotka. Pričakovati je, da bodo kazalci starostne sestave in demografske odvisnosti starega prebivalstva začeli kazati bistveno slabšanje razmerij navedenih starostnih skupin pri nas v drugi polovici naslednjega desetletja.

Vse manj otrok

Zmanjšuje se delež otrok (0-14 let), povečujeta pa se deleža delovno sposobnega prebivalstva (15-64 let) in starejših (65 let in več). Delež otrok se je s 23 odstotkov leta 1981 zmanjšal na manj kot 15 odstotkov leta 2004. V istem obdobju se je delež delovno sposobnega prebivalstva (15-64 let) povečal s 66 odstotkov na 70,4 odstotka.

"Poplava babic in dedkov" - predvsem babic, ker ženske živijo v povprečju dlje od moških, postaja svetovni pojav, saj se bo po pričakovanjih po svetu od 1955 do 2025 število ljudi, starejših od 65 let, štirikrat povečalo oz. se bo njihov delež v celotnem prebivalstvu podvojil, opozarjajo na statističnem uradu.

Po napovedih evropskega statističnega urada, Eurostata, se bo do leta 2025 število prebivalcev držav Evropske unije povečalo za več kot 13 milijonov - s 456,8 milijona leta 2004 na 470,1 milijona leta 2025. Takrat bo začelo število njenega prebivalstva postopno upadati in bo leta 2050 doseglo 449,8 milijona.

Delež delovno sposobnega prebivalstva bo močno upadel: s 67,2 odstotka leta 2004 na 56,7 odstotka leta 2050. Najnižje vrednosti deleža delovno sposobnega prebivalstva bodo imele Španija, Italija, Portugalska in Grčija, najvišje pa Luksemburg, Malta in Nizozemska.

Delež starejših se bo v tem obdobju skoraj podvojil: s 16,4 odstotka leta 2004 na 29,9 odstotka leta 2050 oziroma s 75,3 milijona na 134,5 milijona. Največji delež starejših pričakujejo leta 2050 v Španiji, Italiji in Grčiji, najmanjšega pa v Luksemburgu, na Nizozemskem in na Danskem.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10