Glavni cilj akcije Hitrost – počasneje je varneje je po navedbah policije zmanjšanje števila prometnih nesreč zaradi hitrosti. Policisti bodo kršitelje med drugim prijavili sodniku za prekrške, za najhujše prekrške je predviden tudi zaseg motornega vozila. Takšna sankcija bi doletela kršitelja, ki je bil v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za najhujše prekrške, ali denimo kršitelja, ki je kljub prepovedi nadaljeval vožnjo.

Kot poudarjajo policisti, želijo z akcijo vplivati na zavest ljudi, da lahko za lastno varnost in varnost drugih udeležencev v prometu največ storijo sami. Vodja sektorja prometne policije Robert Sušanj je na petkovi novinarski konferenci ob predstavitvi akcije dejal, da je neprilagojena hitrost še vedno največja prometno-varnostna težava. Poudaril je, da je lani na slovenskih cestah zaradi prevelike hitrosti umrlo 126 oseb.
Policija bo akcijo letos izvedla trikrat, in sicer od danes do 27. aprila, nato pa še od 16. maja do 18. maja in od 27. junija do 6. julija. Pri akciji sodelujejo tudi ministrstvo za promet, Družba za avtoceste RS in drugi akterji, povezani z varnostjo v cestnem prometu.
Sušanj je še opozoril, da se nesreče s smrtnim izidom največkrat zgodijo na domačih cestah, v lepem vremenu in v najboljših voznih pogojih, zato akcijo organizirajo v spomladanskem obdobju: "V teh razmerah se hitrost na cestah močno poveča, ljudje za volanom pa so vedno bolj agresivni. Prav je, da v tem času na to opozorimo in istočasno povečamo intenziteto nadzorstvenih in drugih aktivnosti na cestah, da bi vplivali na voznika, da svoj odnos do hitrosti spremenijo."
Na območju PU Ljubljana se zgodi ena tretjina vseh nesreč
V zadnjih dveh letih se število umrlih v prometnih nesrečah zvišuje, največ prometnih nesreč s smrtnim izidom pa je prav zaradi neprilagojene hitrosti. V letu 2006 je na področju PU Ljubljane zaradi prehitre vožnje umrlo 25 ljudi, v letu 2007 pa 31, je povedal inšpektor v oddelku za cestni promet PU Ljubljana Milan Kotnik.
Sicer pa je v vseh prometnih nesrečah v letu 2007 umrlo 75 oseb, v letu 2006 pa 69. Huje telesno poškodovanih je bilo lani 150 oseb, v letu 2006 pa 109 oseb. "Ti podatki kažejo na porast posledic prometnih nesreč," je zaključil Kotnik.
Kot je še povedal Kotnik, se je tudi največ prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti v Sloveniji pripetilo v Ljubljani. "To je do neke mere razumljivo, saj je Ljubljana urbano naselje," je pojasnil. V Ljubljani se zgodi tudi tretjina vseh prometnih nesreč iz celotne Slovenije.
Z novelo zakona o varnosti cestnega prometa, sprejeto 2. aprila 2008, se bodo v začetku maja dvinile globe za prekrške, ki so med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče v Sloveniji: vožnja pod vplivom alkohola in drugih nevarnih substanc, velike prekoračitve hitrosti v naseljih, vožnja v nasprotno smer na avtocestah, nepravilno prehitevanje in podobno.
Vozniki, ki bodo v naselju prekoračili dovoljeno hitrost 10 do 20 kilometrov na uro bodo po novem morali plačati 250 evrov in bodo dobili tri kazenske točke, namesto dosedanjih 125 evrov in ene kazenske točke. Tisti, ki bodo dovoljeno hitrost prekoračili za več kot 30 kilometrov na uro, bodo kaznovani z globo v višini najmanj 1000 evrov, devetimi kazenskimi točkami in prepovedjo vožnje motornih vozil (doslej je bila kazen 500 evrov in pet kazenskih točk). Pri prekoračitvi hitrosti na avtocesti za več kot 40 kilometrov na uro bo veljala kazen 300 evrov globe in devet kazenskih točk (do sedaj 250 evrov in pet kazenskih točk).
Voznik, ki bo imel v litru izdihanega zraka 0,24 miligrama alkohola, bo odštel 150 evrov in ostal brez treh kazenskih točk, le
miligram alkohola v izdihanem zraku več pa ga bo stal 400 evrov in
sedem kazenskih točk. Za več kot 0,38 do vključno 0,52 miligrama alkohola boste odšteli 500 evrov in devet kazenskih točk. Vozniki z več kot 0,52 miligrama alkohola bodo kaznovani z 800 evri globe in desetimi kazenskimi točkami. Brez vozniškega dovoljenja bo voznik za dve leti ostal, če bo imel v litru izdihanega zraka več kot 0,71 miligrama alkohola.
Globi za neuporabo varnostnega pasu in uporabo mobilnega telefona med vožnjo bosta znašali 120 evrov.
Novost predstavlja tudi razširitev pooblastil občinskih redarjev, ki bodo ugotavljali kršitve tudi z elektronskimi napravami, ki beležijo najbolj nevarne prometne prekrške, kot sta hitrost ter neupoštevanje rdeče luči. Za najhujše prekrške je, kot že omenjeno, predviden tudi zaseg motornega vozila.
KOMENTARJI (80)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.