Ponovno so ugasnile luči v Uri za Zemljo

Pobuda Ura za Zemljo se je začela na predlog Svetovnega sklada za naravo (WWF) in partnerjev kot simbolna ugasnitev luči v Sydneyju leta 2007. Od takrat je prerasla v eno največjih prostovoljskih akcij za varovanje narave na svetu.

Vsako leto po navedbah organizatorjev zadnjo soboto v marcu v pobudi sodeluje več milijonov ljudi v več kot 180 državah in ozemljih, ki ugasnejo luči in s tem izkažejo podporo planetu. V temo so se tudi letos pogreznile številne svetovne znamenitosti, kot so newyorški Empire State Building, berlinska Brandenburška vrata, pariški Eifflov stolp, piramide v Gizi in rimski Kolosej.

"Podnebne spremembe nam kažejo, da smo še vedno popolnoma odvisni od narave"

Letos so v WWF izpostavili znanstvene dokaze o povezanosti med uničevanjem narave in izbruhi nalezljivih bolezni, kot je covid-19. "Tokrat že drugo leto akcijo Ura za Zemljo, na katero so prej plesali milijoni in jo praznovali na ulicah in trgih po vsem svetu, praznujemo virtualno, kot nam dopuščajo okoliščine zaradi pandemije covida-19. To je jasen opomnik, da se podnebne spremembe ne dogajajo nekomu drugemu, nekje daleč, v prihodnosti, temveč nam, danes in tukaj," je poudarila izvršna direktorica WWF Adria Nataša Kalauz.

Ekstremni vremenski pojavi, naraščajoče temperature, onesnaženje rek, pogostejši gozdni požari in pojav novih nalezljivih bolezni so le nekatere spremembe, ki so očitne v našem delu sveta, je dodala. "Podnebne spremembe nam jasno kažejo, da smo kljub hitremu tehnološkemu razvoju še vedno popolnoma odvisni od narave. Eden od načinov boja proti tem izzivom je trdo delo za ozaveščanje državljanov, da bi s svojo zavzetostjo vplivali na odločevalce, da odgovorno izvajajo sprejete politike in strategije za blaženje podnebnih sprememb," je prepričana.

"Idealna priložnost, da skupaj razmislimo o prihodnosti na Zemlji"

V WWF letošnje leto izpostavljajo kot eno ključnih za prihodnost planeta, saj bodo svetovni voditelji sprejemali številne ključne odločitve v zvezi z naravo, podnebnimi spremembami in trajnostnim razvojem. "Za naravo moramo ohraniti vsaj 30 odstotkov površja Zemlje in povrniti najmanj 25.000 kilometrov rek EU v stanje pred njihovo regulacijo, s preostalimi območji pa je treba trajnostno upravljati. Le tako lahko zagotovimo zvišanje globalne temperature le za 1,5 stopinje Celzija," je podčrtal predstavnik WWF Adria v Sloveniji Leon Kebe.

"Svetovni voditelji se morajo poenotiti s tem sporočilom in ga sprejeti kot globalni cilj. Ura za Zemljo je idealna priložnost, da skupaj razmislimo o prihodnosti na Zemlji," je dodal.

Ob ugašanju luči so letos v WWF pripravili tudi posebno videosporočilo, ki naj bi pozornost usmerilo k planetu. Vse pozivajo, naj video delijo, da bo postal najbolj gledan video letošnjega 27. marca ali celo širše. "Naj čim več ljudi sliši naše sporočilo," so pozvali na globalni spletni strani Ure za Zemljo.