Ponorele cene energentov in začetek boja za preživetje

Evropska unija in z njo Slovenija je v skrajno težkem položaju. Prihajajoči trendi na terminskem trgu so zaskrbljujoči, cena električne energije je pri nas presegla 1000 evrov na megavatno uro. "Gre za 20-kratno povečanje v primerjavi s predlani," pravi Aleksander Mervar, prvi mož ELESa. A ustavitev terminskih poslov težav z naraščajočimi cenami ne bo rešila - podivjani trendi se bodo in se že selijo na tako imenovani SPOT trg, kjer se sklepajo trenutne pogodbe za odkup električne energije: "Tudi tukaj so cenovni signali zaenkrat ekstremno visoki." 

Če letos zaradi ugodnih fiskalnih razmer in gospodarske rasti, ki je polnila proračun, Slovenija še ima nekaj manevrskega prostora pri regulaciji cen, bodo drugo leto vzvodi izčrpani. "Razmere se bodo dramatično poslabšale," opozarja ekonomist Bogomir Kovač in dodaja, da so visoke cene rezultat trenutnih špekulativnih razmer in na drugi strani energetske transformacije, ki ni bila nikoli dobro premišljena, ampak je gradila na nekem subvencioniranju, ki je dereguliralo trg. "Trg je reagiral tako, kot zna, z energetskimi giganti, ki znajo izkoristiti tržne in geostrateške šoke, rezultat tega je, da imamo danes podeseterjeno ceno energentov."

Gospodarstvo pod hudim pritiskom

Podjetja letos bodo pod pritiskom, a bodo, kot pravi Mervar, leto še nekako 'zvozila'. Težava bo skoraj zagotovo nastopila naslednje leto. "Če se ti cena energije za dvajsetkrat zviša, na drugi strani pa cena tvojega produkta ostane nespremenjena, mislim, da ni treba posebej računati, kakšen bo razplet." Letošnji oktober bo zelo velika preizkušnja za elektroenergetski sistem, dodaja.

Slovenija je, energetsko gledano, močno odvisna od pretoka rek oziroma od proizvodnje hidroenergije. "V prvih sedmih mesecih je bila proizvodnja le na 50 odstotkih in seveda smo to elektriko morali nekje dokupovati. Saj poznamo načelo, večje ko je povpraševanje, višja je cena," o nizkem vodostaju rek zaradi suše dodaja Mervar.

Zadolževanje in inflacija bosta krojili usodo podjetij. "Od inflacije je odvisno, kako konkurenčno bo naše gospodarstvo, pri zadolževanju pa smo videli že leta 2012 in 2013, kako nas je EU skušala reševati in grožnje s prihodom 'trojke'. To so za Slovenijo zelo nevarne razmere. Resda smo na skupni ladji, toda Slovenija je v skupini perifernih držav, ki bo tukaj izjemno prizadeta," meni Kovač. Po njegovem bo Slovenija dolgoročno morala ubrati nekonvencionalne metode, če želi preživeti in drugo leto upati na čudež.

V Italiji 'na nitki' zaradi energetske krize visi vsaj 120.000 podjetij, tudi v Nemčiji številni čakajo, kaj bo prinesla jesen in kakšni bodo državni ukrepi. Večina ekonomistov pa napoveduje, da bo recesija trajala več let.

Nad izredne razmere z interventnimi zakoni

Po drugem vladnem zasedanju so v obravnavo poslali še 2 zakona o poskusu omejevanja energetskega trga. Novelo zakona o oskrbi s plinom ter interventni zakon pri obvladovanju kriznih razmer in oskrbi z energijo. S slednjim bo vlada dobila zeleno luč, da v naslednjih tednih aktivno poseže na trg z energenti. Pri domačih proizvajalcih v državni lasti bo lahko uredila proizvodnjo elektrike in toplote po reguliranih cenah.

Višja stopnja tveganja bo pomenila krizo na področju oskrbe z energijo, ker bodo že razglašene izredne razmere pri oskrbi z zemeljskim plinom in krizno stanje v sektorju električne energije, zaradi česar bo treba izkoristiti vse nacionalne potenciale za proizvodnjo električne energije in toplote. Vlada bo lahko družbam v državni lasti s sklepom neposredno naložila izvedbo ukrepov za zanesljivo oskrbo z energijo.

Na področju plina bo moral nosilec bilančne skupine zagotoviti skladiščenje plina v drugih državah članicah EU v obsegu, ki bo enak vsaj 15 odstotkom povprečne letne dobave plina, kar najbrž vključuje plinski terminal na Krku. Dobavo plina bo podkrepila z zajetnimi jamstvi, predvidenih je do 300 milijonov evrov za nakup plina v državah izven EU, najbrž v državah Severne Afrike. V krizi bo sprostila tudi naftne derivate iz rezerv.

Vlada bo predvidoma lahko z uredbami določila temperaturo ogrevanja oz. hlajenja v javnih stavbah ter predpisala omejitve osvetljevanja stavb, prostorov ali površin.

Predvideno je, da bodo imeli odjemalci zemeljskega plina pravico, da se ne bodo priklopili oz. se bodo lahko odklopili od sistema za distribucijo plina ne glede na določbe o prioritetni rabi energentov, o obvezni priključitvi na omrežje za distribucijo plina in o obvezni uporaba plina za ogrevanje stavb in pripravo sanitarne tople vode, ki sta določeni v lokalnih energetskih konceptih, občinskih prostorskih načrtih ali drugih aktih lokalnih skupnosti, ter pri tem ne bodo plačali pogodbene kazni. Po pogodbah o dobavi plina, veljavnih na dan uveljavitve zakona, ne bo dovoljeno zaračunavati kazni zaradi nižje porabe plina, kot je pogodbeno dogovorjena.

Koncesionarji za gospodarsko izkoriščanje vode za proizvodnjo elektrike bodo za obdobje od leta 2022 do leta 2025 plačali koncesijo v enaki višini, kot so jo v letu 2020.

V času krize okolje pozabljeno

Interventni zakon za obvladovanje kriznih razmer je nujen, dodaja Mervar, saj le tako zagotavlja delovanje elektroenergetskega sistema. A hkrati dovoljuje tudi zanemarjanje okoljskih zavez. Kot primer navede 11 plinskih elektrarn s skupno močjo 500 megavatov v Sloveniji, ki namesto plina lahko v kriznih razmerah uporabljajo tudi láhko kurilno olje. Danes je njihovo delovanje omejeno na 500 ur letno, kar ni nič. Lahko izkoristimo blagovne rezerve kurilnega olja, če bo problem z dobavo plina.

V času razglašene višje stopnje tveganja se pri obratovanju elektrarn ter naprav za soproizvodnjo toplote in elektrike in drugih naprav, za katere je potrebno okoljevarstveno dovoljenje, zaradi zamenjave goriva ne bodo uporabljala določila iz okoljevarstvenih dovoljenj glede goriva in mejnih vrednosti emisij. Od določil okoljevarstvenih dovoljenj bodo lahko odstopali, dokler ne bo napovedano preseganje alarmnih vrednosti žveplovega dioksida ali dušikovega dioksida v zraku ali bodo te že presežene.

Poleg tega bo lahko v času razglašene višje stopnje temperatura Save pod Nuklearno elektrarno Krško (Nek) od 1. oktobra do 31. aprila za 3,5 stopinje C višja od temperature reke na odvzemu za potrebe Neka. To je 0,5 stopinje C višje, kot je določeno sicer.

"Osebno nisem proti zelenemu prehodu in menim, da se bo nadaljeval, vendar pa so zdaj razmere pred zimo tako drastične, da se je okoljski vidik nekoliko potisnil na stran," pojasni Mervar.