Nevarnost proženja plazov ostaja, nekaj družin začasno namestili v kontejnerje

Dva kontejnerja sta nameščena v Zgornjem Dobrenju, tri pa v maneži kmetije Ferk v Ceršaku. Namenjeni so občanom, katerih bivališča so bila ob deževju zaradi plazov najbolj prizadeta in bi bivanje v njih lahko bilo prenevarno, je občina sporočila prek svoje spletne strani.

"Danes smo dve družini že premestili v te bivalne enote, jutri bomo še druge. Upamo, da bo to zadostovalo," je povedal župan ene najbolj prizadetih občin v zadnjem obilnem deževju Štefan Žvab. Skupno je zaradi plazov ogroženih šest družin, nekateri občani so si začasna bivališča poiskali sami, je dejal.

Bivalni kontejnerji so začasna rešitev, dokler ne bodo opravljene analize in utrjene brežine. "Ali pa bodo morda celo strokovnjaki ugotovili, da se ne morejo vračati domov, takrat bomo pa morali verjetno drugače razmišljati, kaj narediti v tem primeru," je dejal Žvab.

Tudi danes pri sanaciji razmer v občini pomagajo pripadniki Slovenske vojske, ki odstranjujejo nanose zemljin in blata s cest in iz okolic hiš. Po županovih besedah je vojakov danes celo nekoliko več kot v sredo, skupno okoli 120. Ocenil je, da je sodelovanje vojske z gasilci in pripadniki civilne zaščite, ki so prav tako na terenu, zelo dobro. "Skupaj nas je okoli 160, ki delamo in rešujemo posledice ujme," je dejal župan.

Zemljina se še ni umirila, tla še polzijo. Trenutno se po županovih podatkih novi plazovi pojavljajo predvsem na kmetijskih zemljiščih, obstoječi pa se tudi nekateri poglabljajo. "V naši občini je nastalo 20 večjih plazov, manjših plazov sploh ne štejemo, tudi na kmetijskih površinah plazov zaenkrat še nimamo popisanih. Lahko rečemo, da je 50 plazov takšnih, ki so problematični," je dejal Žvab. Na njivah so dodatno škodo še povzročile poplave, ki so ponekod odnesle posevke in semena.

Stanje se sicer iz ure v uro še naprej spreminja, zato je za relevantno ocenjevanje škode še nekoliko prezgodaj. Je pa župan povedal, da je trenutno znane za okoli tri milijone evrov ocenjene škode na cestni infrastrukturi in pri ogroženih hišah, v to pa niso vključena kmetijska zemljišča. Končna številka bo višja. Nekateri odseki cest, kjer je dele cest odneslo, so še naprej zaprti.

Obrambni minister Marjan Šarec, ki je občino ta teden obiskal dvakrat, je danes ob robu sprejema albanskega ministra za obrambo Nika Peleshija v Ljubljani glede bivalnih kontejnerjev dejal, da jih občine dobijo toliko, za kolikor zaprosijo. Glede sanacije po zemeljskih plazovih je spomnil, da ima kot nekdanji župan tudi sam na tem področju izkušnje in da je sanacija draga.

"Tukaj se zdaj kaže tudi razdrobljenost občin, se pravi, to so manjše občine, ki jim proračuni ne omogočajo financiranja tako velikih zalogajev in ta razdrobljenost se tukaj kaže kot manko," je ocenil Šarec.

Povedal je še, da je poleg pripadnikov Slovenske vojske, ki pomagajo v šentiljski občini, na ptujskem koncu tudi enota civilne zaščite za prečrpavanje vode, ki dela intenzivno. "Skratka naša enota za hitre intervencije je šla tudi takoj v akcijo in stanje na terenu se počasi umirja," je še ocenil Šarec.

Plazovi se še vedno prožijo tudi v okolici Maribora

Podobno je na območju Občine Maribor. Tam so v zadnjih dneh obravnavali več kot 25 zemeljskih plazov. Razmere se sicer z današnjim dnem umirjajo, a se nesreče še vedno pojavljajo. 

Plazovi v nekaj primerih ogrožajo tudi območja posameznih stanovanjskih hiš, zato so tudi na območju Maribora evakuirali več prebivalcev. Zaradi plazov so zaprte tudi nekatere ceste ter neposredni dostopi do posamičnih hiš. Večkrat je bilo potrebno posredovanje zaradi črpanja vode ter drugih tehničnih intervencij, kot je denimo odstranjevanje dreves, tudi sporočajo z občine. 

Pretoki povsod upadajo

V zadnjem tednu je Slovenijo, predvsem njen severovzhodni del, zajelo obilno deževje in poplavilo številne stanovanjske in gospodarske objekte, polja, ki so popolnoma uničena, državne in občinske ceste. Po zadnjih ocenah je deževje na Ptujskem območju sprožilo 330 plazov, na območju Slovenskih goric 550 plazov, teren pa še vedno plazi in bo najverjetneje plazov še veliko več, kot jih je vidnih v tem trenutku. 

Po težki noči, ki so jo zaznamovale obilne padavine in plazovi, zdaj pretoki rek po Sloveniji povsod upadajo. Krka se še razliva na običajnih mestih, razlivanja so tudi še v porečjih Pesnice in Ščavnice, Mura se razliva znotraj protipoplavnih nasipov. Te reke se bodo predvidoma do sobote vrnile v svoje struge in pri tem ohranjale veliko vodnatost, navaja hidrološko poročilo.

Danes in v naslednjih dneh bodo reke po napovedih hidrologov Agencije RS za okolje še naprej upadale, v večjem delu države pa bodo imele srednje pretoke. Medtem se gladina Cerkniškega jezera počasi zvišuje, navaja današnje hidrološko poročilo.

Temperatura rek po državi je bila v jutranjih urah med šest in 14 stopinj, toliko je imelo tudi morje v Kopru, je med drugim še zapisano v hidrološkem poročilu.

Čez noč pa so se gasilci spopadali s posledicami obilnega deževja. Črpali so meteorne vode iz večinoma kletnih prostorov stanovanjskih in drugih objektov, čistili prepuste, odstranjevali zaradi razmočenosti tal podrto drevje ter s protipoplavnimi vrečami varovali ogrožene objekte. Meteorne vode so zalile več cestišč, ponekod objekte še ogrožajo narasli vodotoki.

Za odpravljanje posledic poplav na teh območjih je vključena tudi Slovenska vojska s 101 pripadnikom, štirimi delovnimi stroji, devetimi tovornimi in osmimi terenskimi vozili. V pripravljenosti je bilo 60 pripadnikov, ki bi odpravljali posledice na jugovzhodu države.

Zaradi močnega deževja in posledično razmočenega terena se je čez noč sprožilo več zemeljskih plazov. Največ plazov je bilo na severovzhodnem delu Slovenije. Na območju regijskega centra za obveščanje Ptuj so zabeležili osem dogodkov, na območju regijskega centra za obveščanje Maribor sedem in Celje enega. Gasilci so prekrivali plazišča s folijo in urejali odvodnjavanja. Plazovi večinoma ogrožajo infrastrukturo in objekte, nekaj škode pa so povzročili tudi v naravi, so še sporočili z uprave.

Posnetek obsežnih poplav v Sveti Trojici v Slovenskih goricah: