Tla še polzijo, dež bo čez vikend ponehal

Center za obveščanje je zabeležil 37 dogodkov v povezavi z zemeljskimi plazovi, na območju Maribora 21, Ptuja devet, Murske Sobote šest in enega v Trbovljah. Za sanacijo plazov je bilo aktiviranih skupno 31 gasilskih enot. Gasilci so s folijo prekrivali plazišča in urejali odvodnjavanje. Plazovi večinoma ogrožajo infrastrukturo in objekte, nekaj škode pa so povzročili tudi v naravi in voziščih.

Pri odpravljanju posledic večdnevnega deževja je bilo danes aktiviranih tudi 60 pripadnikov Slovenske vojske, ki so v občini Zgornja Kungota izvedli saniranje plazu, čiščenje jarkov in ureditev odvodnjavanja na sedmih lokacijah ter v Cirkulanah selitev družine iz ogrožene hiše.

Preko današnjega dne so gasilci še odpravljali posledice zaradi obilnega večdnevnega deževja. Center za obveščanje je zabeležili skupno 11 dogodkov na območjih Murske Sobote, Ptuja, Maribora in Celja.

Aktiviranih je bilo skupno 11 gasilskih enot. Gasilci so izčrpali meteorno vodo iz nekaj poplavljenih kletnih prostorov objektov, odstranjevali zaradi razmočenega terena podrto drevje in čistili nanose materiala s cestišč, so še sporočili iz uprave za zaščito in reševanje.

V naslednjih dneh bodo sicer po napovedih Agencije RS za okolje (Arso) vremenske razmere izboljšale. V soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno, več sonca bo na zahodu. Občasno bodo krajevne padavine. Na Primorskem bo pihala burja. V nedeljo in ponedeljek bo sončno, predvsem popoldne bodo krajevne plohe ali nevihte, ki bodo v ponedeljek pogostejše. Na Primorskem bo še pihala burja. Topleje bo, še napovedujejo na Arsu.

Golob prizadetim občinam obljubil državno pomoč

Predsednik vlade Robert Golob je nekaj dni po hudem deževju obiskal prizadeta območja ob stanovanjskih hišah v Selnici ob Muri v občini Šentilj. Tam se je srečal s predstavniki občinskega štaba Civilne zaščite in Prostovoljnega gasilskega društva Paloma obiskal pa je je tudi zakonca Pitner, ki jima je plaz s torka na sredo zasul hišo.

Ob tem se je zahvalil ekipam na terenu, ki že več dni pomagajo domačinom. Verjame, da se bodo razmere čez vikend še dodatno umirile, v teh dneh pa bi se lahko izmučeni gasilci, vojaki in pripadniki CZ pripravili na deževje, ki je napovedano za naslednji teden. Omenil je, da ima Slovenija enega izmed boljših sistemov sodelovanja Civilne zaščite in vojske. "Verjamem, da bomo vojsko v bodoče še bolje opremili," je komentiral posredovanje vojakov na območju Šentilja.

Sredstva za sanacijo zagotovljena v državnem proračunu

Prebivalcem prizadetih območij je obljubil, da bo država pomagala pri sanaciji škode, tudi finančno. Sredstva bo zagotovila v skladu z Zakonom o vodah, zagotovljena pa so v proračunski rezervi. "A je v rokah ministrstva, da bo sedaj saniralo vodotoke, ki so tega najbolj potrebni," izpostavlja.

Med obljubami po sanaciji pa je izpostavil tudi interventno pomoč države, saj nekaterim občinam teh sredstev že primanjkuje. Premier se tega zaveda, zato bo država pomagala vsem občinam, ki bodo vložile zahtevek. Poziva jih, naj zahtevke vlagajo direktno na ministrstvo.

"Intervencijski ukrepi so eno, sanacijski pa drugo. Obstajajo ločeni strokovnjaki, prepričan sem, da bodo škodo ocenili ustrezno. To bo ocenila stroka in ne politika. Na politiki pa je, da zagotovi sredstva." Upa, da se bodo sredstva zagotovila hitro. Škodo bodo popisali v roku enega tedna, takrat naj bi tudi dobili intervencijska sredstva.

Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je prav tako dejal, da bo stroške pokrila država in da si bodo štabi med seboj pomagali. "Jutri bomo zagotovili dodatne ljudi iz območij, ki niso prizadeta."

V občini Šentilj danes vsaj 14 intervencij, bojijo se noči

Poveljnica občinskega štaba civilne zaščite Šentilj Valentina Ošlovnik je nato dejala, da so se intervencije vrstile tudi danes. "Ljudje so malo panični, pogledujejo v nebo," opisuje klice. Povedala je, da so čez dan skupaj imeli 14 intervencij. "Zemlja se kar pogreza, voda teče." Dodala je, da je delo zelo naporno, tudi za prebivalce. Bojijo se, kaj jih čaka ponoči, ob tem pa omenila nevarno nočno delo. 

 Ob koncu je spregovoril še župan Šentilja Štefan Žvab. Ocenjuje, da je škoda v občini približno tri-milijonska. Šest izseljenih družin ostaja v začasnih bivališčih. Golobu se je zahvalil za obisk, pa tudi obljube, da bo država pomagala. "Ljudje si najbolj želijo takojšnje pomoči," je ob tem poudaril, izpostavil pa tudi, da bo sanacija trajala več let. 

Pred tokratno ujmo so v občini za sanacijo 60 plazov potrebovali dve leti. Ker se je v zadnjih 14 dneh zemlja splazila na vsaj 70 krajih, so znova na začetku, poudarja. "Po petih dneh pa smo seveda utrujeni," je zaključil.

'Stanje na kmetijskih zemljiščih je zlasti v Pomurju in Podravju katastrofalno'

Kmetijstvo se je v aprilu in prvih dneh maja soočilo s pozebo, v zadnjih dneh pa je tudi močno deževje povzročilo škodo na kmetijskih rastlinah, površinah in objektih. Kot ugotavlja javna služba kmetijskega svetovanja pri KGZS, je najbolj prizadeto območje Pomurja in Podravja, nekaj težav pa je tudi na posameznih območjih južne in osrednje Slovenije.

"Stanje na kmetijskih zemljiščih je zlasti v Pomurju in Podravju katastrofalno, saj so zemljišča močno namočena z vodo, nekatera so še poplavljena. Govorimo o več tisoč hektarih kmetijskih površin, ki so bile ali so še zalite," so v današnjem sporočilu, naslovljenem na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zapisali na KGZS.

Kot poudarjajo, je škodo v tem trenutku težko oceniti, saj je treba počakati na umiritev vremena, da se vidi, kako bo z vznikom ter kako bodo rastline prenesle večdnevno poplavljenost z vodo. Škoda bo odvisna predvsem od tega, koliko časa bodo določene površine pod vodo.

Kmetje naj z opravili počakajo na umik vode

Na KGZS ocenjujejo, da bo zaradi slabega vzdrževanja primarnih in sekundarnih odvodnih kanalov umik vode dolgotrajen.

Kmetom svetujejo, da počakajo z opravili, da se zemlja dobro posuši, saj vožnja po mokri zemlji močno poslabšuje strukturo tal. Tudi z vidika varnega dela s traktorji in stroji je pomembno, da se jih ne uporablja na blatnih in nagnjenih terenih, dokler to ni varno.

Nato kmetom svetujejo, da s površin očistijo morebitne naplavnine in nanose ter natančno pogledajo posevke in nasade. "Posevke poljščin in zelenjadnic ter sadno drevje in vinograde je treba čim prej zaščititi pred boleznimi in tam, kjer so rastline propadle, opraviti ponovno setev oziroma saditev," izpostavljajo. Zaradi moče in poplav se škoda pojavlja na vseh kmetijskih kulturah.

Škoda največja na mladih rastlinah: koruzi, soji, bučah ...

Med poljščinami je največja škoda nastala na občutljivih in mladih, komaj vzniklih rastlinah, kot so koruza, buče, in soja. Posevki, na katerih stoji voda več kot tri oz. štiri dni, bodo po oceni KGZS prizadeti do te mere, da bodo rastline propadle in bo potrebna ponovna setev ali pa bo močno zredčen sklop rastlin.

"Na predelih, kjer stoji voda, bo pridelek zmanjšan do 50 odstotkov, saj se na tem delu zemlja sesede in bo brez zraka ter zbita, zato bodo rastline bistveno slabše rasle," so navedli.

Prav tako je še nekaj območij, kjer setev koruze in buč še ni bila opravljena, vendar je zaradi poplavljenih in razmočenih tal težko predvidet kdaj in ali sploh bo mogoča setev.

Pri žitih pričakujejo težave s pojavom bolezni. Zato pozivajo, da se čim prej, ko bo primerna nosilnost tal, pristopi k zaščiti pred glivičnimi boleznimi.

Travinja, ki so bila pod vodo, so onesnažena z blatom in niso primerna za krmo živalim, opozarjajo. Ker večina površin ni pokošenih, bo kvaliteta prvega odkosa izredno slaba oz. neprimerna za optimalno prirejo živali.

Tudi pri pridelavi zelenjave na KGZS pričakujejo težave z boleznimi. Največje težave zaradi poplav so pri pridelavi solate, saj ta poteka terminsko, da se pridelek razporedi na daljše obdobje. Zaradi popolnoma namočene, z vodo nasičene zemlje se novih terminov ne da sejati. Trenutno je solate preveč, v naslednjih šest tednih pa je bo manjkalo. "Prihodek na kmetijo pa bo seveda vsaj za 50 odstotkov nižji," so zapisali.

Nekatere vrtnine zaradi moče ne bodo kalile, pričakujejo pa tudi večje gnitje čebule in česna.

Ker je poplavljenih precej sadovnjakov, bodo lahko posledice moče in poplav zelo velike, odvisno od tega, kako dolgo bodo korenine brez zraka. Pri češnjah ocenjujejo vsaj 70-odstotni izpad pridelka, pri slivah pa izpad do 70 odstotkov. Izpad pridelka pri jagodičevju ocenjujejo na 40 odstotkov, predvsem zaradi gnilobe.

Vinogradom medtem največjo grožnjo povzročajo plazovi. Zaradi strmega in razmočenega terena je onemogočena raba mehanizacije in varstva vinske trte. "Obstaja možnost, da bo zaradi nepravočasnega varstva vinske trte prišlo do resnih okužb s peronosporo in morebitnega zmanjšanja pridelka v jeseni," še navajajo na KGZS.