Stopnja registrirane brezposelnosti po Sloveniji glede na občine močno niha. V glavnem pa je ta večja v Prekmurju in na Štajerskem, najnižja pa je na Primorskem in na Gorenjskem. Občine z najvišjo stopnjo registrirane brezposelnosti – ta je ponavadi višja kot pa anketna brezposelnost, saj mnogi, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, v resnici niso aktivni iskalci zaposlitve – so Rogašovci (26,4-odstotna), Cankova (24,2-odstotna), Kuzma (22,5-odstotna), Dobrovnik (22,4-odstotna) in Kobilje (21,3-odstotna). Več kot 20-odstotna brezposelnost je še v občinah Turnišče, Črenšovci, Lendava, Tišina, Murska Sobota in Velika Polana.
Gre za letošnje junijske podatke, zato v to analizo še niso všteti vsi tisti, ki so pozneje ostali brez dela, na primer delavci Preventa, saj so šele avgusta začeli dobivati odločbe o odpovedi od pogodb o zaposlitvi in junija še niso bili prijavljeni na zavodu. Če primerjamo brezposelnost mestnih občin, pa lahko vidimo, da je ta najnižja v Kopru, kjer je registriranih brezposelnih oseb 7,8 odstotka aktivnega prebivalstva, sledi Novo mesto s 7,7-odstotno brezposelnostjo, Nova Gorica z 8,4-odstotno brezposelnostjo, Ljubljana z 9,1-odstotno brezposelnostjo, Kranj (9,9-odstotna brezposelnost), Velenje (11,5-odsotna brezposelnost), Slovenj Gradec (11,8-odstotna brezposelnost), Ptuj (12,7-odstotna brezposelnost), Celje (12,8-odstotna) in daleč zadaj je že omenjena Murska Sobota (20,8-odstotna).
Primerjava zadnjih dveh let
Zanimiva je lahko tudi primerjava izpred dveh let. Tako je le v eni občini v dveh letih stopnja registrirane brezposelnosti padla, in sicer v Solčavi za 0,8-odstotne točke. Glavni razlog za tako stanje je prav gotovo finančna kriza, ki je glavni razmah doživela lani. Najmanj pa je registrirana brezposelnost narasla v Loškem Potoku (1-odstotna točka), v Kozju in Hodošu (1,4-odstotne točke), v Kopru, Vodicah in Dobju je narasla za 1,6-odstotne točke, na Vranskem pa za 1,7-odstotne točke. V omenjenem obdobju se je brezposelnost najbolj povečala v občini Tišina za kar 10,4-odstotne točke, v Osilnici za 9,9-odstotne točke, v Kobilju za 8,9-odstotne točke, prav tako v Črenšovcih. V Odrancih in Beltincih je brezposelnost od začetka leta 2008 narasla za 7,7-odstotne točke, v Cankovi pa za 7,5-odstotne točke.
Kar pa se tiče mestnih občin je brezposelnost najbolj narasla v Murski Soboti, za 7,3-odstotne točke, sledita Maribor in Slovenj Gradec, kjer je bil porast za 5-odstotnih točk, na Ptuju je narasla za 4,8-odstotne točke, za 4,4-odstotne točke je narasla v Novi Gorici, v Celju, Kranju in Velenju za 4,3, v Ljubljani za 3,3-odstotne točke, najmanj pa v Novem mestu (za 2,4-odstotne točke) in v Kopru (za 1,6-odstotne točke).
Kaj pa lahko naredijo župani?
Ker se približujejo lokalne volitve, smo za mnenje, kaj bi lahko župani naredili za nižjo brezposelnost po občinah, poprosili tudi Gospodarsko zbornico Slovenije. Izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri GZS Alenka Avberšek je odgovorila, da pravi, podjetno naravnani župani, lahko brez prave državne politike za rast konkurenčnosti gospodarstva naredijo manj, kot bi želeli. Še bistveno manj pa lahko po njenih besedah naredijo tisti, ki gospodarstva konkurenčnega lokalnega okolja ne štejejo med svoje prioritete.
"Lahko pa župani v svoje okolje s primerno prostorsko politiko in drugimi oblikami, ki so mamljive za investitorje in menedžerje, pritegnejo nova podjetja, ki pomenijo nova delovna mesta," je zapisala in dodala, da je strukturni problem Slovenije, ki se z novimi stečaji le še stopnjuje, visok delež podpovprečno izobražene in za delo manj motivirane delovne sile. Zato je to predvsem problem državne industrijske, tehnološke in drugih razvojnih politik.
