Cerar: Ob več kot 15-minutnem zastoju ciljno usmerjen nadzor

Evropska komisija je na pobudo Slovenije pripravila podrobnejše smernice za izvajanje sistematičnega nadzora na slovensko-hrvaški meji, je poudaril slovenski premier Miro Cerar po tristranskem srečanju s Hrvaško in Evropsko komisijo v Bruslju. V primeru več kot 15-minutnega zastoja bo mogoče preiti na ciljno usmerjen nadzor, je pojasnil.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je izrecno poudaril, da Slovenija korektno izvaja pravila o sistematičnem nadzoru in ji ni kaj očitati, je izpostavil premier. 

V odziv na različne interpretacije v javnosti je Cerar jasno povedal, da Slovenija je in bo izvajala pravila, kot je treba, a nikakor ne na škodo Hrvaške. "Slovenija nikakor nima namena nikomur škodovati," je poudaril. Škoditi komur koli z zlorabo sistematičnega nadzora na meji bi bilo po Cerarjevih besedah popolnoma nesmiselno. "Vse takšne obtožbe ali domneve, ki so se v minulih pojavljale, so povsem neutemeljene," je poudaril.

Slovenija je zato po njegovih besedah tudi ob sedanjem izvajanju novih pravil ob velikih zastojih na meji uporabila določbe, ki so omogočile določene odstope, in prešla na ciljni nadzor.

"Od tu naprej sem si želel dodatna pojasnila komisije, ki je tista, ki nam lahko pomaga tolmačiti uredbo," je pojasnil premier. Ta dodatna pojasnila oziroma podrobnejše smernice je komisija podala danes.

Tristranski sestanek s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem in Junckerjem je bil po Cerarjevih besedah konstruktiven. Vse tri strani imajo isti cilj – da se pravila izvajajo korektno in da se zagotavlja varnost, a da se s tem ne povzroča dodatnih zastojev.

'Vrste na mejah so bile in bodo'

O petkovem pozivu hrvaškega premierja h konsenzu, podobnemu dogovoru Hrvaške in Madžarske, Cerar pravi, da je komisiji pojasnil, da so razmere na slovensko-hrvaški meji drugačne kot na hrvaško-madžarski meji.

Preko Hrvaške v Slovenijo prehaja vsaj petkrat več potnikov kot iz Hrvaške na Madžarsko. Poleg tega so med njimi številni z Bližnjega vzhoda, Sirije, Afrike in Turčije, tako da je struktura potnikov povsem drugačna, zato nadzor terja drugačen pristop, je pojasnil Cerar.

Slovenski premier je ob tem še poudaril, da vrste na mejah so bile in bodo. "Tudi v preteklih letih, ko ni bilo te uredbe, so bile večurne kolone," je spomnil.

"Pričakovanja ljudi ne smejo biti prevelika, da kolon ne bo. Bomo pa lahko tiste, ki dodatno nastajajo zaradi nove ureditve, s temi smernicami zdaj zmanjševali," je pojasnil.

Tudi te podrobnejše smernice sicer ne dopuščajo splošnega ciljnega nadzora za vse poletje in na vseh mejnih prehodih. "Ciljni nadzor je utemeljen, kadar zanj nastane potreba in možnost. Oboje je treba ugotavljati konkretno," je poudaril Cerar.

Premier je ob tem izpostavil, da s temi podrobnejšimi smernicami ostajajo v okviru evropske uredbe o sistematičnem nadzoru in da je za Slovenijo pomembno, da ostane schengenska članica.

Ob tem je znova izpostavil poziv k ukinitvi začasnega nadzora na avstrijsko-slovenski meji, notranji schengenski meji, ki po prepričanju Slovenije ni nikakor utemeljen, za kar obstajajo objektivni dokazi.

Plenković zadovoljen z dogovorom

Hrvaški premier Andrej Plenković pa je danes v Bruslju tristransko srečanje opisal kot "izvrstno", ozračje kot "zelo konstruktivno". S strani komisije je po njegovih besedah zdaj jasno potrjeno, v katerem primeru je mogoče preiti s sistematičnega na ciljni nadzor.

Plenković se je Cerarju zahvalil za razumevanje in "izjemno dobro voljo". Slovenija je prijateljska država, tako Slovenija kot Hrvaška sta turistični državi, je še dejal hrvaški premier ter poudaril, da je pomembno zagotoviti verodostojnost Slovenije kot schengenske države in Hrvaške kot države, ki se pripravlja na članstvo v schengnu.

Hrvaška od 27. junija s popolnim dostopom do SIS

Juncker je poudaril, da bo imela Hrvaška od 27. junija popoln dostop do schengenskega informacijskega sistema. Dostop Hrvaške do SIS je pomemben, saj naj bi olajšal izvajanje sistematičnega nadzora na slovensko-hrvaški meji. Slovenija je vseskozi izražala željo, da bi bila Hrvaška v SIS čim prej.

Protest na hrvaški strani prehoda 

Na hrvaški strani mejnega prehoda Dragonja-Kaštel je danes kakšnih 50 ljudi protestiralo proti poostrenemu nadzoru meje med Slovenijo in Hrvaško. Večinoma so se zbrali ljudje iz Novigrada, Buj in okoliških krajev, je poročal Radio Slovenija. Protest so v le nekaj dneh organizirali preko družbenega omrežja, protestniki pa obljubljajo, da je to prvi od tovrstnih dogodkov, na naslednjih se bodo pridružili še domačini.

"Prišli so nas podpreti proti ukrepom EU. Želimo delati, tisti, ki dnevno potujejo v Slovenijo, Italijo, čakajo po štiri ure. Imeli smo referendum za vstop v EU, zanj se je odločilo 70 odstotkov državljanov Hrvaške. Dobili pa smo bodečo žico, zdaj še kolone. Mi živimo od turizma. Vinarji, kmetje ... kdo nam bo povrnil škodo. Naj razmislijo in odprejo meje," je za Radio Slovenija povedala organizatorka Biljana Korenić in dodala, da so protest priredile ženske, pripravljene pa so iti tudi do Bruslja.

Kakšno je stanje na mejah?

Prazniki so s seboj očitno prinesli tudi gnečo na cestah in mejah. 

Po podatkih Prometno-informacijskega centra za državne ceste je gneča na Obrežju, kjer avtobusi na vstop v Slovenijo čakajo dve uri, na izstop iz države pa eno uro. Osebna vozila na vstop in izstop čakajo eno uro. Na mejnem prehodu Starod je čakalna doba za avtobuse pri vstopu tri ure, osebna vozila pa na vstop in izstop čakajo pol ure. Na Gruškovju se na izstop iz države čaka približno pol ure.

Na mejnih prehodih Dragonja, Sečovlje in Jelšanah čakalnih dob trenutno ni.