Ponekod po Sloveniji snežinke pobelile pokrajino

Letošnja zima doslej ni radodarna s snegom, zato se številni po otroško razveselijo prav vsake snežinke. Tokrat ga je bilo po nekaterih nižinah res za vzorec. V visoko ležečih Ratečah imajo devet centimetrov snega, na območju Cerkniškega jezera 5 centimetrov, v Velikih Laščah 3 centimetre, v Postojni je bilo 2 centimetra, prav tako v Novem mestu in Črnomlju. Le malo – do centimetra – pa ga je padlo tudi v Rogaški Slatini, Murski soboti, Metliki, Mežici, Ljubljani in v Kočevju, poroča Arso.

Slabe zime naša nova realnost 

Če danes štejemo vsako snežinko, pa je bilo nekoč povsem drugače. Dolgoletne meritve Agencije za okolje kažejo, da sneg v povprečju vsako novo desetletje prekriva tla dva do štiri dni manj kot v desetletju pred tem. 

Tudi v višjeležečih alpskih dolinah v Sloveniji je snega v povprečju vse manj. Pri Agenciji za okolje so pripravili zanimivo grafiko, ki prikazuje, da je bilo v zadnjih 60 letih v Ratečah zelenih devet božičev, od tega jih je bilo kar pet v zadnjih desetih letih. Medtem v visokogorju ni zaznati večjih sprememb v trajanju in višini snežne odeje. Po najvišjih vrhovih je namreč pozimi kljub višjim temperaturam še vedno dovolj hladno, da sneži, se bo pa to verjetno ob nadaljnjem ogrevanju ozračja čez nekaj desetletij spremenilo. 

Snežna odeja v Alpah strmoglavila, Slovenija med neslavnimi rekorderkami

Količina snega v Alpah se je v 100 letih zmanjšala kar za tretjino, razkriva nova študija. Študija je ena prvih, ki je zajela območje celotnih Alp v daljšem obdobju in razkriva precej manj pobeljeno stanje od leta 1980 naprej. Slovenija je med državami, kjer je snežni trend med najbolj negativnimi. 

Študija, ki so jo vodili znanstveniki iz raziskovalnega središča Eurac v Italiji, je ena redkih, ki daje dolgoleten pogled na snežno situacijo v Alpah, poroča Euronews. Ugotovitve so zaskrbljujoče. Med letoma 1920 in 2020 kažejo povprečno 34-odstotno zmanjšanje snega v celotnih Alpah, pri čemer so še posebej prizadeta jugozahodna pobočja, kaže študija, objavljena v znanstveni reviji International Journal of Climatology. 

Podatke o sezonskem sneženju in padavinah so zbrali na 46 lokacijah po Alpah, od Francije do Slovenije. Nekatere države beležijo od 23 odstotkov manj snežnih padavin v severnih Alpah do skoraj 50-odstotnega padca na jugozahodnih pobočjih. Najbolj negativne trende beležijo lokacije pod nadmorsko višino 2000 metrov v regijah, kot so Italija, Slovenija in del avstrijskih Alp, v alpskih območjih na severu, kot sta Švica in severna Tirolska v Italiji, raziskovalci opozarjajo, da ima na debelino snežne odeje ključen vpliv nadmorska višina. Kljub povečanju padavin v zimski sezoni se snežne padavine na nižjih nadmorskih višinah namreč vse pogosteje spreminjajo v dež, saj temperature naraščajo skladno z izpusti toplogrednih plinov. V južnejših območjih so se temperature dvignile do te mere, da, kot opozarjajo raziskovalci, tudi višje dež pogosto prevladuje nad sneženjem.