Pobelilo državo, ponekod zapadlo več kot pol metra snega

Po Sloveniji se pojavljajo padavine. V katerem agregatnem stanju pridejo do tal, je odvisno od intenzivnosti, so zapisali na Arsu.

Na Gorenjskem, severnem Primorskem in Koroškem sneži že od dopoldneva, meja sneženja, ki je trenutno na 500 metrih nadmorske višine, pa se hitro približuje nižinam tudi drugod. 

Največ snega lahko pričakujemo na zahodnem Gorenjskem, Dolenjskem, Notranjskem in Kočevskem. Največ snega je trenutno na Kaninu in Zelenici, 118 cm, na Kredarici 105, v Kranjski Gori in ponekod v sredogorju dobrega pol metra. 

Glede na zadnji izračun meteorološkega modela Aladin, boste zvečer in v prvem delu noči predvsem v južni polovici Slovenije deležni pravega snežnega meteža,  je napovedal naš hišni prognostik Rok Nosan. 

Na Dolenjskem, Notranjskem in Kočevskem lahko lokalno tudi po najnižjih delih dolin in kotlin v le nekaj urah zapade več kot 10, v višjih legah nad okoli 700 metrov nadmorske višine pa tudi okoli 30 centimetrov snega. Snežilo bo sicer v večjem delu Slovenije, pri dežju bo večinoma ostalo le v nižjih delih severovzhodne Slovenije, v delu Ljubljanske kotline in na Primorske, še dodaja Nosan. 

Ker v Slovenijo doteka hladnejši zrak, se je meja sneženja že dopoldne v delu Gorenjske in Koroške spustila do dolin, so sporočili predstavniki Centra za obveščanje Uprave RS za zaščito in reševanje. Dopoldne smo poročali, da so se med prvimi sneženja razveselili na območju Kranjske Gore.

Možne prekinitve v oskrbi z elektriko

Po besedah meteorologa Blaž Šter pri Arsu je novozapadli sneg južen in moker, zato ni izključeno, da bo v nekaterih gospodinjstvih lahko prekinjena oskrba z električno energijo. Venda večjih težav meteorolog ne pričakuje.

Poklicali smo tudi na Elektro Gorenjska, kjer so nam predstavniki povedali, da tudi oni ne pričakujejo težav. Če pa bi sneg vseeno povzročil nevšečnosti, je njihova ekipa pripravljena. Okvare na omrežju se v zimskem vremenu pojavljajo predvsem na visokoležečih in težko dostopnih lokacijah na Gorenjskem. "Vedno imamo v pripravljenosti na domu dežurne ekipe, ki locirajo napake in skušajo v najkrajšem možnem času odpraviti motnje in poskrbeti vsaj za zasilno oskrbo z električno energijo. V primeru hujših okvar aktiviramo še dodatne ekipe. Ko se vremenske razmere umirijo, pa ekipe sistematično pristopijo k odpravi škode. Največ težav pri popravilu napak povzročajo podrta drevesa ob srednjenapetostnih daljnovodnih povezavah, v zimskem času tudi sneg, ki se oprijema vodnikov in zaradi otresanja povzroča kratkotrajne motnje," so pojasnili.

Kot so zatrdili, si prizadevajo, da čim več njihovega omrežja poteka pod zemljo v kablovodih, kar zmanjšuje možnosti poškodb zaradi ekstremnih zunanjih in vremenskih vplivov: "V tem trenutku ima podjetje že več kot 78 odstotkov omrežja pod zemljo, od tega 86 odstotkov na nizkonapetostnem nivoju in skoraj 64 odstotkov na srednjenapetostnem nivoju, letno deleža povečujemo."

Na Primorskem bo zvečer zapihala burja, v notranjosti pa severni veter 

Popoldanske temperature bodo od 1 do 8, na Primorskem do 12 stopinj Celzija. Ponoči bodo sprva še padavine, tudi ponekod po nižinah bo snežilo. Do jutra bodo padavine povsod ponehale. Jutranje temperature bodo od –5 do 2, na Primorskem do 6 stopinj Celzija. V petek bo sprva pretežno oblačno, čez dan se bo od severozahoda počasi jasnilo. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja, ponekod na severu in vzhodu severni veter, so še napovedali pri Centru za obveščanje.

Zima v gorah: na Voglu in Kredarici že 75 centimetrov snega; nevarnost proženja kložastih plazov

Ker se bliža konec tedna, bo marsikdo pomislil na obisk hribov. Medtem ko doline še niso zasijale v zimski podobi, pa je v visokogorju drugače. Na Voglu in Kredarici je snežna odeja debela že 75 centimetrov, kar je treba upoštevati, če načrtujemo pot v višje lege. 

Nevarnost snežnih plazov je namreč na nadmorskih višinah nad okoli 1800 metrov znatna, tretje stopnje, nižje pa večinoma zmerna, druge stopnje po evropski petstopenjski lestvici. Nevarna so predvsem mesta z napihanim snegom, kjer lahko na strmih pobočjih že ob manjši obremenitvi sprožite kložasti plaz, na manj strmih pobočjih pa ob veliki dodatni obremenitvi snežne odeje. Spontano plazenje je malo verjetno, so opozorili pri Centru za obveščanje.

Po njihovih besedah je napihan sneg na vseh straneh gora. V torek je bilo še mrzlo, do srede pa se je otoplilo, zato se je sneg, ki je zapadel ob koncu tedna, začel sesedati in preobražati. Toda jugozahodni veter dela nove zamete. Vetru izpostavljene lege so tako močno spihane, zaradi vetra je nastala tudi skorja, ki ponekod zdrži človeško težo, so pojasnili. Zaradi vseh teh vremenskih pojavov je nastalo veliko klož. V zatišnih legah je sneg mehak in se globoko predira. 

Snežna odeja se bo v hribih tudi danes nekoliko sesedla, a bo danes in v noči na petek zopet zapadlo od 10 do okoli 40 centimetrov snega. Količina bo seveda odvisna od nadmorske višine, pa tudi od geografske lege. Tokrat bo nekoliko manj snega zapadlo v Julijskih Alpah in zahodnih Karavankah, predvidoma do 40 centimetrov, več v osrednjem delu naših gora, spet nekoliko manj pa v vzhodnih Karavankah. Nad okoli 1500 metrov bo sneg že na začetku večinoma suh, nižje pa moker, so napovedali pri Centru za obveščanje.

Veter bo ob sneženju delal nove zamete in opasti, sprva predvsem na vzhodnih, nato pa na južnih in zahodnih straneh grebenov in sedel. Nižje, kjer bo sprva deževalo, se bo sneg talil, s strmih travnatih pobočij se bodo lahko sprožili posamezni talni plazovi mokrega snega. "Višje se bo nevarnost plazov ohranila predvsem zaradi novih klož, sprva pa tudi zaradi novega snega, ki se bo lahko plazil s strmih pobočij. Ob koncu tedna bo v gorah mrzlo, zato se plazovne razmere ne bodo kaj dosti izboljšale," so pojasnili.

Do petka zjutraj bodo padavine ponehale, čez dan se bo delno zjasnilo. Temperatura v hribih bo pod ničlo. V soboto bo suho vreme, v noči na nedeljo pa bodo spet padavine, a jih bo manj kot danes, so še napovedali pri Centru za obveščanje.

Nadaljevanje naraščanja rek danes in v noči na petek

Vodnatost rek v zahodni in ponekod v osrednji Sloveniji je velika in se hitro povečuje. Drugod je vodnatost še srednja, so sporočili z Agencije RS za okolje (Arso). 

Naraščanje rek se bo danes in v noči na petek še nadaljevalo. Tudi reke na jugu in vzhodu ter v osrednjem delu države bodo dosegle velike pretoke. Ljubljanica se lahko na Ljubljanskem barju razlije v manjšem obsegu, močneje bodo narasli tudi njeni kraški pritoki. Razlivanja rek so možna tudi v hribovitih delih zahodne Slovenije. V petek bo večina rek začela upadati, naraščale bodo le večje reke v spodnjem toku in kraške reke v porečjih Ljubljanice in Krke, so opozorili na Arsu.

Morje je zjutraj poplavljalo v višini 20 centimetrov, a gladina že upada. Zopet se bo povišala med jutranjo plimo med 6. in 9. uro. Morje lahko v petek v tem času poplavi nižje ležeče dele obale v višini 15 centimetrov, so napovedali pri Arsu.