Ponedeljkova neurja za seboj pustila rjavo morje

Včeraj se je Sloveniji z jugozahoda približala hladna fronta z močnim nevihtnim sistemom. Neurja z nalivi so najprej zajela slovensko obalo, velika količina padle vode pa se je poznala tudi na morski gladini. No, njeni barvi. Rjavo sta se obarvali dve tretjini slovenske obale.

Obarvanost morja je posledica dotoka sladke vode, polne mulja, plavja, peska in zemlje. Zgoraj posnete fotografije so nastale ob naravnem rezervatu v Strunjanu in solinah. Rjavo se je obarval tudi vodni kanal, ki vodi čez Roje. V Strunjanu so ob koncu dneva namerili 169 mm padavin.

Na fotografijah se opazi tudi meja med turkizno modrim in blatnim morjem, ki je nastala ob izlivu umazane deževnice. Ker zemlja vode ni mogla več vpiti, je ta iskala pot proti morju. Odtoki in jaški so bili zamašeni, tudi ti niso mogli več požirati količine vode, ki je padla.

"Ker je ta obarvanost le kratkoročna domnevamo, da nima velikega vpliva na morski živelj," so sporočili z morske biološke postaje Piran.

 Mogoče je tudi, da je voda ob obali barvo spremenila zaradi kamnito-peščene plaže, ugiba bralka, ki nam je poslala današnje fotografije obarvane vode. Blatno rjava barva ni več tako izrazita, prav tako je območje obarvane vode že precej manjše od včerajšnjega.

Poleg spremembe v barvi morja so v Strunjanu včeraj zabeležili še več poplavljenih cest in podrtih dreves. Nalive je namreč spremljal tudi močan veter. Na Debelem rtiču je najmočnejši sunek dosegel hitrost kar 113, v Kopru pa 85 kilometrov na uro. V primerjavi z drugima dvema obalnima občinama pa so v Piranu sicer zabeležili manj dogodkov, povezanih s poplavami: 17. V Izoli so jih našteli 42, v Kopru pa 100.

Obarvanost morja ob močnih neurjih je sicer povsem normalen pojav. Podobno se je v začetku meseca zgodilo v hrvaškem Lovranu.