Obetajo se močni nalivi

V krajih, ki jih je prizadelo nedeljsko in ponedeljkovo neurje, se nadaljuje sanacija. Ljudje hitijo s prekrivanjem streh, saj je pred nami deževje. Vremenoslovci namreč napovedujejo, da bo v petek močno deževalo, najbolj v osrednji in jugozahodni Sloveniji. Tam bi lahko zjutraj in sredi dneva v razmeroma kratkem času padlo do 80 milimetrov padavin.

Vlada pomaga

Na voljo so prvi konkretnejši podatki o nastali škodi; kot je dejal okoljski minister Janez Podobnik, bo ta presegala 50 milijonov evrov. Končna številka bo znana konec prihodnjega tedna, zadnji rok za oceno škode je namreč 25. julij.

Vlada je iz proračuna že namenila sredstva za sanacijo, skupno okoli tri milijone evrov. 682.000 evrov bo občinam nakazala takoj, denar pa bo šel za obnovo najbolj uničenih stanovanjskih objektov. Pomoč bo na računih v 14 dneh, obljublja pristojni minister Andrej Bajuk. Poleg tega je vlada za posek poškodovanih gozdov namenila 915.000 evrov, za humanitarno pomoč posameznikom in družinam 500.000, za kritje stroškov gasilskih in drugih enot pa 200.000 evrov. Ministrstvo za okolje bo moralo odstranjevanju 1500 ton nevarne azbestne kritine nameniti 180.000 evrov.

Davčna uprava bo tistim, ki so se zaradi ujme znašli v finančnih težavah, odpisala ali preložila plačevanje davkov. In še zadnji pomembnejši ukrep: vlada namerava kmetom sofinancirati kar 50 odstotkov zavarovalne premije za posevke.

Pomoč tudi na terenu

Razdeljevanje pomoči prizadetim v nedavnem neurju je v polnem teku. Slovenska Karitas je z razdeljevanjem prve pomoči začela danes, delavci so že na terenu. Kot je za 24ur.com povedal generalni tajnik Slovenske Karitas Imre Jerebic, bodo prve pomoči deležni najprej tisti, "ki jim je streho nad glavo dobesedno odneslo". Sem sodijo najprej najbolj opustošena območja na ljubljanskem, murskosoboškem in mariborskem območju. V prvi vrsti gre za prebivalce Gozda in Gornjega Grada na kamniškem območju, pa tudi za občane Lenarta in Murske Sobote. Pomoč bodo prejeli tudi drugi kraji, med njimi Kamnik, Maribor in Vodice. Kot je še povedal Jerebic, delavci na terenu ne bodo nudili le denarne pomoči, ampak se bodo prizadetim tudi osebno posvetili. ''Tukaj je zelo pomembna predvsem komunikacija z ljudmi,'' je povedal in dodal, da bodo ljudem, poleg denarja, ponudili tudi življenjske potrebščine, če jih bodo potrebovali.

Slovenska Karitas je iz sklada za pomoč v naravnih nesrečah namenila 70.000 evrov za najnujnejšo pomoč najbolj prizadetim družinam. Na osnovi zbranih podatkov s terena pa je namenila še dodatnih 50.000 evrov za prvo pomoč.

Z Rdečega križa Slovenije pa so sporočili, da po območnih združenjih razdeljujejo predvsem materialno pomoč, denar pa še zbirajo, "saj je vse še v fazi popisovanja". Kot je za 24ur.com povedal generalni sekretar Rdečega križa Janez Pezelj, želijo namreč zagotoviti pravično razdelitev denarnih sredstev za vse pomoči potrebne, ki jih je prizadelo nedavno neurje. Za takojšnjo nujno pomoč najbolj ogroženim družinam in posameznikom je Rdeči križ Slovenije iz Sklada solidarnosti namenil 70.000 evrov.

Zavarovalnica Triglav bo izplačala 25 milijonov

Zavarovalnica Triglav pa bo izplačala za 25 milijonov evrov odškodnin. Številka je visoka, lani je bilo denimo izplačanih za skupaj 20 milijonov evrov odškodnin po naravnih nesrečah, je povedal predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Kocič. Zavarovanci največje slovenske zavarovalnice so doslej prijavili 4.000 škodnih primerov, največ na nepremičninah, sledijo avtomobili in kmetijski posevki. Vseh prijav škod bo po Kocičevi oceni 9.000, največ iz Pomurja.

Kamnik zbira pomoč

Katastrofalno neurje je samo v kamniški občini po prvih ocenah povzročilo za skoraj deset milijonov evrov škode. Največ, kar 4,3 milijona evrov, je škode na gozdovih in gozdnih cestah, na 200 stanovanjskih in 137 gospodarskih objektih pa je škode za skupaj štiri milijone evrov. Na občini so zato odprli tudi transakcijski račun "01243 - 6000000291 Občina Kamnik - odprava posledic neurja", na katerega lahko vsi zainteresirani nakažejo denarno pomoč.

Nevarne azbestne kritine: Kako ravnati?

Škoda je torej ogromna, nevarnost pa predstavljajo azbestne kritine, ki jih je ponekod poškodovalo, razlomilo in tudi odpihnilo, s čimer so v zrak prešla tudi azbestna vlakna. Vdihavanju nevarnih vlaken se je treba izogibati, zato okoljsko ministrstvo odsvetuje gibanje v bližini področij, kjer je poškodovan azbestcementni material. Azbestnih vlaken namreč ne vidimo s prostim očesom, jih ne vohamo in ne čutimo ob vdihavanju. Pri delu z odpadki, ki vsebujejo azbest, navadna maska vdihavanja azbestnih vlaken ne bo zaustavila, potrebna je uporaba posebnih filtrov, zato je ob odstranjevanju še toliko bolj pomembna pravilna zaščita ljudi in okolja. Tudi zato je odstranjevanje najbolje prepustiti usposobljenim osebam.

Če se kljub temu dela lotimo sami, je treba azbestcementne plošče pred odstranjevanjem dobro zmočiti z vodo. Azbestna vlakna, ki se pri tem nakopičijo v vodnih odtokih, je treba zmočiti z vodo, da nastane gosta zmes, ki jo odstranimo z lopatico v posebno vrečo, jo nato nepropustno zapremo ali zalepimo in označimo z napisom ''azbestni odpadek''. Plošče je treba pri odstranjevanju dvigniti in ne izpuliti, vrtati luknje ali jih lomiti.

Pri demontaži ne smete uporabljati svedrov, žag ali orodij za strganje z veliko hitrostjo. Če plošč ne morete odstraniti brez uporabe orodja, je pomembno, da izključno uporabljate ročna orodja ali mehanične pripomočke za obdelavo azbestcementa z vgrajenimi sesalniki, ki imajo HEPA filtre. Odstranjenih plošč ne smete metati s strehe, na tla jih morate spusti s primernim dvigalom. Ko so na tleh, jih je treba spet zmočiti na obeh straneh, šele nato jih lahko zložite v skladovnico na leseno paleto, ki jo ovijemo s folijo, ki jo nepropustno zalepimo z lepilnim trakom.

Področje, na katerem so bile odstranjene plošče, je treba dobro pregledati in morebitne ostanke odpadkov odstraniti. Strešno konstrukcijo, letve, škarnike, opaž očistite, najbolje s sesalcem, ki ima HEPA filter, ali pa ostrešje vsaj obrišite z mokro krpo, ki jo nato odložite v posebno vrečo. Vodo, v kateri se krpe splakuje, je potrebno po opravljenem čiščenju zliti v odtok tako, da je preko odtoka položena mokra krpa, ki deluje kot filter. Tudi slednjo je treba odložiti v vrečo, na kateri naj bo napis ''azbestni odpadek''.