Pomoč za najbolj prizadeta območja

Šolski minister Milan Zver je obiskal Bohinj in z županom Kramarjem podpisal dogovor o zagotovitvi sredstev za sofinanciranje interventne investicije v bohinjsko osnovno šolo, ki jo je prizadela nedavna vodna ujma. Dela v vrednosti 600.000 evrov so se že začela. Približno v mesecu in pol pa bodo otroci prve triade, ki so ostali brez učilnic v pritličju in se sedaj učijo v učilnicah osmega razreda, znova sedli za svoje šolske klopi.

Potok Belca in podtalnica sta v nedavnem neurju poplavili pritličje in klet šole. Pri tem niso bile uničene le učilnice, iz katerih je bilo potrebno reševati otroke, in šolske potrebščine, temveč tudi obe telovadnici, jedilnica, kuhinja ter šolska zobozdravstvena ambulanta.

Največ pomoči za sanacijo komunalne infrastrukture Železnikom

Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je občinam, prizadetim v nedavni ujmi, za odpravo škode na komunalni infrastrukturi namenila 2,3 milijona evrov pomoči in tako zagotovila kritje 20,3 odstotka prijavljenih stroškov. Največ sredstev, in sicer 376.000 evrov, je pripadlo občini Železniki, ki je bila v poplavah najhuje prizadeta, je pojasnil minister Ivan Žagar.

Kot je dejal, je vsak resor zadolžen za vodenje svojega dela aktivnosti v sanaciji posledic vodne ujme, ki je 18. septembra prizadela Slovenijo. Služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko je zato občine, v katerih je neurje na občinski komunalni infrastrukturi pustilo več posledic, kot so jih zmožne same sanirati, pozvala, naj ocenijo vrednost nujnih sanacijskih del. Na ta poziv se je odzvalo 37 občin, ki jim je ministrstvo razdelilo razpoložljiva finančna sredstva v vrednosti 2,3 milijona evrov v razponu od 376.058 evrov za občino Železniki do 2439 evrov za občino Poljčane.

Čeprav je občina Železniki dobila največ sredstev, pa njen župan Mihael Prevc ni zadovoljen, da pomoč, ki je pripadla Železnikom, predstavlja le 16 odstotkov vse pomoči, ki je na voljo. Razlog za to pa je v dejstvu, da je občina zaradi nižjih prvotnih ocen prijavila manj škode, kot je v ujmi dejansko nastala. Po mnenju Prevca bi občina Železniki za nujna sanacijska dela potrebovala kar 1,8 milijona evrov. S tem denarjem bi lahko vzpostavila normalno prevoznost lokalnih cest, oskrbo s pitno vodo in čiščenje komunalnih voda.

Zbrali dva milijona evrov

Generalni tajnik Slovenske Karitas Alojzij Štefan je povedal, da so preko župnijskih in škofijskih Karitas že razdelili 500.000 evrov pomoči, namenjene 1010 gospodinjstvom. Od omenjenih 500.000 evrov pomoči so približno 50 odstotkov razdelili na območju Škofijske Karitas Ljubljana, 35 odstotkov na celjskem območju, preostali delež pa na območjih Maribora in Kopra.

"Slovenska Karitas se je nemudoma odzvala na katastrofalne posledice neurja in vodne ujme na različnih območjih Slovenije," je povedal Štefan in pojasnil, da so nemudoma sklicali strokovni svet Slovenske Karitas, ki je sprejel temeljne usmeritve za ravnanje mreže organizacij Karitas na prizadetih območjih. "Izkazana je bila velika medsebojna solidarnost škofijskih Karitas s tistimi, ki so utrpele največjo škodo," je dejal Štefan.

Ustanovljena je bila tudi posebna koordinacija strokovnih delavcev, ki izvajajo projekte pomoči na prizadetih območjih. Ta skupina bo po Štefanovih besedah bdela nad izvajanjem
pomoči.

Odzval se je tudi KD Holding

Iz skupine KD Holding pa so sporočili, da so tudi zaposleni skupine KD Holding ob nedavni vremenski ujmi začeli zbirati denarna sredstva za pomoč prebivalcem na prizadetih območjih. Pobudi so se pridružile še družbe skupine KD Holding, ki so podarile enak znesek, kot so ga zbrali zaposleni. V akciji Bodimo solidarni so zbrali 45.000 evrov.

Akcija: Evro za Franjo

Zbiranju pomoči za partizansko bolnišnico Franja, ki jo je nedavna vodna ujma skoraj v celoti uničila, se je pridružila tudi novogoriška gimnazija in k temu povabila še preostalih več kot 70 Unesco šol v Sloveniji. Ker ima mreža Unescovih šol v svojem programu tudi skrb za spoštovanje in ohranjanje kulturne in naravne dediščine, so začeli z dobrodelno akcijo Evro za Franjo, je povedala koordinatorka mreže v Novi Gorici Katja Mahorčič.

Od torka se je tako za sodelovanje v dobrodelni akciji odločila že dobra tretjina od 28 oddelkov novogoriške gimnazije. Vsak dijak naj bi tako prostovoljno prispeval po evro, ni pa še znano, koliko denarja so zbrali v treh dneh.

K sodelovanju v akciji Evro za Franjo je novogoriška gimnazija povabila še preostale slovenske šole, članice Unescove mreže. Po tej poti sicer ne bodo zbrali veliko denarja, bo pa prispevek mladih vsekakor dobrodošel, predvsem pa simboličen, je poudarila.