Pomoč socialno ogroženim gospodinjstvom

Medtem ko v Sloveniji že več let teče shema energetske prenove večstanovanjskih stavb, se zdaj po besedah Hinka Šolinca z ministrstva za okolje in prostor poraja nova ideja za gospodinjstva. Ta trenutno še ni izvedljiva, ideja pa je, da bi bila socialno ogrožena gospodinjstva upravičena do 100-odstotne subvencije.

V Sloveniji je takšnih gospodinjstev po ocenah približno 12 odstotkov, je na posvetu o boju proti podnebnim spremembam kot boju proti energetski revščini in gospodarski recesiji v Ljubljani, ki sta ga pripravila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Slovenski E-forum, poudaril Šolinc.

Shema predvideva, da bi 15 odstotkov lastnikov stanovanj oziroma socialno ogroženih prejelo 100-odstotno subvencijo, drugi pa 30-odstotno. Ta stanovanja so mešana, struktura prebivalcev je zelo pisana, saj so v posameznem bloku povsem različni lastniki.

Šolinc pa je opozoril na problem financiranja. "Izvirni greh, ki smo ga v Sloveniji z evropskimi sredstvi naredili, je ta, da smo za projekt učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije namenili sredstva iz kohezijskega sklada. Prejemnik sredstev iz tega sklada ne more biti gospodinjstvo oziroma fizična oseba, ampak so lahko samo pravne osebe, občine oziroma lokalne skupnosti in država. Če bi imeli za učinkovito rabo energije sredstva iz sklada za regionalni razvoj, bi bili lahko prejemniki tudi gospodinjstva."

Dva možna vira

Kot je navedel, manjkajo sredstva za gospodinjstva, državni proračun pa jih, kot kaže, ne bo zagotovil. Pri tem je omenil dva možna vira: sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj (ta zahteva dodatnih 15 odstotkov slovenske lastne udeležbe, ki je za zdaj v proračunu ni) ali dodatek za učinkovito rabo energije (dodatek k ceni energije, kar bo povzročilo dvig cene energije).

V Sloveniji je sicer približno 80 odstotkov takih stanovanj, katerih stanovalci so tudi lastniki, je še dejal Šolinc.

Stavbe v Sloveniji so po oceni Andreja Klemenca iz slovenskega E-foruma po eni strani "klimatske bombe", po drugi strani pa naprave za segrevanje ozračja. Energetska učinkovitost ni čarobna palica, ki bi lahko odgovorila na vse probleme gospodarske krize, razvoja in probleme okolja, je pa eno tistih področij, kjer je mogoče dosegati več ciljev hkrati, kjer cilji gospodarskega razvoja, zaposlovanja in varstva okolja niso konfliktni, ampak sinergijski, je poudaril.

Po besedah Katharine Hükelheim z nemškega zveznega ministrstva za varstvo okolja, narave in jedrsko varnost se s takšnimi vlaganji ustvarjajo nova delovna mesta, dodatni dohodki, prispevajo pa tudi k višji gospodarski rasti. Nemčija med drugim zagotavlja ugodna posojila za obnovo stavb, v stimulativnem paketu za prebroditev krize je namenila 10 milijard evrov za energetsko obnovo stavb in javne infrastrukture. S tem bodo poskušali premagati krizo v gradbeništvu, ustvarila pa se bodo tudi nova delovna mesta.

Brenda Boardman z univerze v Oxfordu je opozorila na problem energetske revščine, ki je zelo povezana z energetsko učinkovitostjo. V Veliki Britaniji se s tem problemom soočajo že vrsto let, po ocenah je 20 do 25 odstotkov gospodinjstev energetsko revnih – za vse energetske storitve porabijo več kot 10 odstotkov prihodkov gospodinjstva. Najrevnejši ljudje bi morali imeti najbolj energijsko učinkovita stanovanja, zdaj pa je ravno obratno, je poudarila.