Komu še pomoč zaradi epidemije, vlada obljublja: Nikogar ne bomo pozabili

Vlada je razširila nabor upravičencev do pomoči zaradi epidemije novega koronavirusa. Poleg poslovnih subjektov in upokojencev, ki jim je pomoč obljubila že pred dnevi, to zdaj napoveduje med drugim študentom in prejemnikom denarne socialne pomoči. Višja je tudi skupna vrednost ukrepov, zdaj so ocenjeni na tri milijarde evrov.

Predsednik vlade Janez Janša je popoldne na novinarski konferenci povedal, da je vlada ponoči sprejela vrsto ukrepov za pomoč državljanom in gospodarstvu in jih združila v predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni covid-19. Tega je že poslala v obravnavo v DZ po nujnem postopku. Ukrepi naj bi veljali od 1. aprila do 31. maja z možnostjo podaljšanja vseh ali le nekaterih ukrepov do 30. junija, je povedal Janša.

"Paket ukrepov je težak tri milijarde evrov," je dejal in dodal, da so ukrepi namenjeni reševanju življenj, zdravja in ohranjanja drugih vitalnih zmogljivosti države, kot so gospodarstvo, javne storitve, šolstvo, znanost in druge.

Zakon sega na številna področja, pravzaprav na vsa tista, ki ji jih je treba nasloviti, da bomo lahko po koncu epidemije kot družba spet lahko normalno funkcionirali.

Med drugim je omenil zamrznitev plačevanja socialnih in nekaterih drugih prispevkov, skrajšanje plačilnega roka za plačila iz proračuna na osem dni, delno neobdavčeno nagrajevanje za tiste, ki tudi v času epidemije redno delajo ter dodatno nagrajevanje za tiste, ki so v boju z epidemijo najbolj izpostavljeni. Za samozaposlene se uvaja temeljni dohodek in hkrati odpis obveznosti, je dejal in naštel še krizni dodatek za upokojence, študente, velike družine in socialno ogrožene.

Napovedal je tudi, da bodo dodatni ukrepi zajeti v še enem paketu pomoči, ki ga vlada že pripravlja: "Nikogar ne bomo pozabili."

Tisti, ki bodo izrabili paket pomoči, bodo morali pomoč trikratno vrniti

Vlada pri pripravi ukrepov za pomoč gospodarstvu, ki trpi zaradi epidemije novega koronavirusa, ni pozabila nikogar, je zatrdil tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Med drugim bodo vsi, ki delajo in njihova zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, prejeli 200 evrov mesečnega kriznega dodatka.

Počivalšek je z vključenimi rešitvami zadovoljen, a dodaja, da to "še zdaleč ni vse", saj se je vlada že lotila novega paketa ukrepov. "Ohraniti želimo vsa podjetja in delovna mesta, tudi samozaposlenim zagotoviti finančno pomoč in oporo, da lažje prebrodijo krizo," je na novinarski konferenci ob predstavitvi predloga zakonskega svežnja v boju proti posledicam epidemije koronavirusa dejal Počivalšek.

"Z do sedaj sprejetimi ukrepi smo želeli nasloviti vse dele slovenskega gospodarstva. Pozabili nismo nikogar; od velikih, srednjih, malih in mikro podjetij do samozaposlenih," je zatrdil. Paket ukrepov "je dober in bo rešil marsikateri problem", je poudaril gospodarski minister in podpredsednik vlade.

Naštel je več ukrepov za pomoč gospodarstvu. Delodajalci bodo tako oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v mesecu aprilu in maju za tiste zaposlene, ki delajo. Te prispevke bo v celoti pokrila država. Delodajalci pa bodo vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačali mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov, ki bo oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Država bo tudi v celoti pokrila znesek nadomestila čakanja na delo za delavce, to je 80 odstotkov delavčeve plače. Prav tako bo prevzela strošek socialnih prispevkov zanje.

Za dolžnike kreditnih ali drugih obveznosti, sklenjene na podlagi zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah, se odobri odlog plačila obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe za 12 mesecev. Tudi za kreditojemalce, ki najemajo kredit pri slovenskem podjetniškem skladu ali regionalnem razvojnem skladu iz Ribnice, lahko velja odlog plačila za 12 mesecev, predvideva predlagana rešitev.

Kadar je upnik javni organ, se plačilni rok lahko podaljša za 60 dni. Navedeni rok v veljavi ostane še eno leto po razglasitvi konca epidemije, je poudaril Počivalšek.

Samozaposlenim, enoosebnim gospodarskim družbam in kmetom bo država omogočila izredno finančno pomoč v obliki trimesečnega temeljnega dohodka. Ti bodo za mesec marec prejeli 350 evrov, če bodo dokazali upad dohodka v primerjavi s februarjem za vsaj 25 odstotkov, za april in maj pa po 700 evrov, če bodo dokazali upad dohodka v primerjavi s februarjem za vsaj 50 odstotkov. Hkrati bo država krila tudi vse pripadajoče prispevke za socialno varnost.

Upravičenci bodo upravičenost do tega dohodka dokazali z izjavo, ki jo bodo prek e-davkov predložili Finančni upravi RS (Furs). Upravičencu, ki bo vložil izjavo do 18. aprila za mesec marec, bo Furs mesečni temeljni dohodek nakazal 25. aprila. Upravičenec, ki bo vložil izjavo od 19. do 30. aprila za marec in/ali april, bo nakazilo prejel do 10. maja. Tisti, ki bo vložil izjavo od 1. do 31. maja za katerega koli od treh mesecev ali vse mesece skupaj, pa bo nakazilo lahko pričakoval 10. junija.

Če se bo izkazalo, da izjava upravičenca o zmanjšanju dohodkov ni resnična, bo moral prejemnik vrniti trikratnik izplačila skupaj z zamudnimi obrestmi.

Zadnji sklop pomoči z gospodarskega resorja pa se nanaša na zagotovitev sredstev integralnega proračuna za spodbujanje naložb iz sredstev Evropskega socialnega sklada in sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Gre za podporo raziskovalno-razvojnim projektom in naložbam v raziskave, razvoj in proizvodnjo cepiv, zdravil in zaščitne opreme. Postopki za izbor operacij se bodo izvajali v obliki javnih razpisov, javnih pozivov ali neposredne sklenitve pogodbe.

"S tem, kar smo uspeli zajeti v paketu ukrepov, sem zadovoljen, saj smo odgovorili na stiske tudi najranljivejših skupin, ki jih je epidemija že in še bo prizadela. Še zdaleč pa to ni vse," je poudaril Počivalšek in spomnil, da se razmere hitro spreminjajo. "Zato pripravljamo že drugi paket ukrepov," je povedal in dodal, da bodo v tem drugem paketu med drugim posebej naslovili problematiko turističnih podjetij.

Gospodarski minister je sicer pozitivno ocenil tudi sodelovanje s strokovno posvetovalno skupino strokovnjakov. "Povezali smo se ljudje različnih političnih in svetovnonazorskih usmeritev. To je drža, ki jo moramo ohraniti tudi za čase, ko bo epidemija mimo," je menil.

Pomoč za študente, velike družine, prejemnike socialne pomoči in varstvenega dodatka

Pomoč je namenjena tudi vsem rednim študentom s stalnim prebivališčem v RS, in sicer v višini enkratnega kriznega dodatka v višini 150 evrov, izplačan pa bo do 30. aprila.

Velike družine s tremi otroki bodo poleg dodatka, ki ga že prejemajo, po predlogu prejele še dodatnih 100 evrov, družine s štirimi ali več otroki pa 200 evrov.

Upokojencem z do 700 evrov pokojnine bo država izplačala solidarnostni dodatek v treh različnih višinah. Za pokojnine do višine 500 evrov je določen v višini 300 evrov, za pokojnine v višini od 501 do 600 evrov v višini 230 evrov in za pokojnine v višini od 601 do 700 evrov v višini 130 evrov.

Do enkratnega dodatka v višini 150 evrov bodo upravičeni tudi prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.

Predviden je tudi dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije. Do 200 evrov bodo lahko upravičeni zaposleni v zasebnem sektorju, ki imajo osnovno bruto plačo nižjo od trikratnika slovenske bruto minimalne plače in so zaradi opravljanja svojega dela v času epidemije nadpovprečno izpostavljeni tveganju za zdravje oz. so prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije. Potrebna sredstva bo zagotovil delodajalec iz sredstev oprostitve plačila prispevka za pokojninsko zavarovanje. "Bodo pa do možnosti posebnega nagrajevanja za delo v izrednih razmerah dobili tudi zaposleni v policiji in vojski," je na novinarski konferenci povedal obrambni minister Matej Tonin.

Kmetom, ki v času epidemije, zaradi bolezni ali drugih razlogov ne morejo uporabljati dejavnosti, bodo za mesec april in maj upravičeni do pomoči, kot samozaposleni.

Z namenom ohranja delovnih mest bo v času epidemije novega koronavirusa namesto delodajalcev vse prispevke vseh zaposlenih na čakanju prevzela država, vse pravice zavarovancev pa se ohranijo, je že v torek povedal Janša. Nadomestila za vse bolniške odsotnosti v času epidemije od prvega dne dalje pa bo namesto delodajalcev prevzela zdravstvena zavarovalnica.

Za čas trajanje epidemije zakon predvideva znižanje osnovnih plač funkcionarjem za 30 odstotkov. Enako znižanje velja za nadomestila plač bivših funkcionarjev in tudi za plače funkcionarjev, ki bodo nastopili funkcijo po uveljavitvi tega zakona. Ne znižuje pa se plač funkcionarjem sodstva, funkcionarjem ustavnega sodišča in lokalnih skupnosti.

Pivčeva: Vlada s številnimi ukrepi na pomoč kmetom

Čeprav hrane v Sloveniji ne primanjkuje, pa je dostop do nje omejen, je na današnji novinarski konferenci poudarila podpredsednica vlade in ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec. Izpostavila je pomen kmetijstva in živilsko-predelovalnega sektorja v času epidemije koronavirusa in naštela številne ukrepe vlade, ki se nanašajo na to področje.   

"Številni se šele zdaj zavedajo, kako pomemben je živilsko-predelovalni sektor in kako pomembno je delo kmeta. Preskrba s hrano mora biti v nacionalnem interesu vsake države," je ponovila ministrica in se zahvalila vsem, ki skrbijo za nemoteno preskrbo s hrano.

Kot je naštela, je vlada v zakon o interventnih ukrepih za blaženje posledic koronavirusa umestila številne ukrepe, ki se nanašajo na pomoč kmetijskemu sektorju, ribištvu in gozdarstvu. Med drugim vlada z zakonom omogoča finančno pomoč nosilcem in članom kmetij, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani, za čas nezmožnosti dela zaradi bolezni covid-19, in sicer je zagotovljena pomoč v višini 80 odstotkov minimalne plače.

Na voljo jim bo tudi izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za tiste, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Za mesec marec jim bo na voljo 350 evrov, za meseca april in maj pa po 700 evrov.

Samozaposleni so za mesec april in maj v celoti oproščeni plačila prispevkov, če dejavnosti ne morejo opravljati ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanjem obsegu, je naštela ministrica.

Znižuje se tudi katastrski dohodek, in sicer se za leto 2020 davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih določi v višini 50 odstotkov katastrskega dohodka, kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija 2020. Davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo v panjih pa se določi v višini 35 odstotkov pavšalne ocene dohodka na panj.

Interventni zakon med drugim nalaga zavodom, da nabavijo najmanj 50 odstotkov pridelanih ali predelanih živilskih proizvodov iz Slovenije. Nanaša pa se tudi na sezonsko delo v kmetijstvu, saj lahko izvajalec začasnega dela to prekinjeno ali neprekinjeno opravlja brez omejitve.

Pivčeva je izpostavila še nekatere druge ukrepe, ko so povračilo nadomestila delavcem na začasnem čakanju na delo, ter enkratni solidarnostni dodatek za upokojence in druge ranljive skupine. "Solidarnostni dodatek zajel vse upokojence s pokojnino do 700 evrov. Mnogi namreč živijo sami in si ne morejo kupiti večjih zalog hrane oz. obiskovati trgovin," je dejala.

Ob tem se je strinjala, da številni varnostni ukrepi, ki so jih sprejeli, spreminjajo njihove vsakodnevne navade in terjajo prilagoditve. "V torek, ko bodo nakazila pokojnin, naj se v poslovalnice bank in pošt odpravijo le v najnujnejšem primeru, za obisk trgovin naj prosijo sorodnike ali katero izmed organizacij," je dodala.

Kje bo država dobila denar za pomoč?

Finančni učinek zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa, ki je ocenjen na tri milijarde evrov, je določen za obdobje nekaj več kot dveh mesecev in pokriva celotne javne finance, je povedal finančni minister Andrej Šircelj. Vsakršno dodatno trajanje epidemije bi stroške še povečalo, je dodal.

Vsota, ki jo bo morala država na koncu nameniti za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu, ki so ga prizadeli zdravstvena kriza in ukrepi za zajezitev širjenja epidemije, je tako po ministrovih besedah odvisna od nadaljnjega širjenja epidemije.

V obdobju do konca maja, kolikor je osnovni časovni okvir protikriznega zakona, je treba narediti vse za zajezitev epidemije, je na novinarski konferenci na temo predstavitve zakona povedal minister.

Tri milijarde evrov, na kolikor je ocenjen finančni učinek zakonskih ukrepov, se nanaša na vse javnofinančne blagajne, je povedal Šircelj, pri čemer bo državni proračun v tem času kril vse dodatne odhodke pokojninski in zdravstveni blagajni, nekaj denarja bo namenil tudi občinam, predvsem za pokrivanje dodatnih odhodkov zaradi spopada z epidemijo novega koronavirusa in bolezni, ki jo povzroča.

Šircelj je med ukrepi s področja finančnega ministrstva za podjetja in fizične osebe omenil še oprostitev akontacije dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 za obdobje od uveljavitve zakona do 31. maja.

V protikriznem zakonu je predvidenih tudi nekaj ukrepov za banke, da bi se te po ministrovih besedah bolj vključile v reševanje težav podjetnikov in prebivalstva.

Država bo tako jamčila za odplačilo kreditnih obveznosti samostojnih podjetnikov, ki opravljajo dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se ta začasno prepove, v višini 50 odstotkov zneska dvanajstih odloženih obrokov kreditov po zakonu o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, uveljavljenem danes.

V primeru vseh ostalih kreditojemalcev pa višina poroštva dosega 25 odstotkov zneska dvanajstih odloženih mesečnih obrokov kreditov, ki bi zapadli v obdobju, za katerega je bil dogovorjen odlog.

Vlada po ministrovih besedah pričakuje, da se bodo banke aktivno vključile v reševanje težav podjetnikov in prebivalstva. Celotno poroštvo je ocenjeno na 200 milijonov evrov, za njegovo uveljavljanje je zadolžena SID banka.

Ti in drugi ukrepi pomoči prebivalstvu in gospodarstvu so po Šircljevih zagotovilih zasnovani enostavno in bodo temeljili na prijavah, da upravičenci izpolnjujejo pogoje.

Kot ga je dopolnil obrambni minister in prvak NSi Matej Tonin, bodo lahko npr. ukrepe po zakonu koristili podjetniki, ki so marca glede na februar utrpeli vsaj 25-odstotni upad prihodkov in v aprilu in maju vsaj 50-odstotni padec glede na februar. Niso pa ukrepi namenjeni tistim, ki v tej krizi dodatno služijo, je dodal.

Vsi ukrepi v zakonu so namenjeni temu, da po krizi pridemo na enako raven kot pred njo, je zakon strnil Šircelj.

Na vprašanje, na kakšen način bo država zakonske izdatke financirala, je minister odgovoril, da bo glavnina virov prišla iz evropskih mehanizmov, bodisi na ravni ukrepov Evropske centralne banke, proračuna EU in medvladnih kriznih mehanizmov.

Ob tem je spomnil, da se je Slovenija minuli teden že zadolžila za 1,1 milijarde evrov, in da je bila zadolžitev razmeroma ugodna. Minister računa, da bodo obrestne mere v drugem četrtletju ostale ugodne, in da bodo tudi predvideni evropski finančni mehanizmi, o katerih bodo v prihodnjih dneh tekla usklajevanja, na voljo za vse članice.

Vladni ukrepi so dobrodošli, treba bo zagotoviti tudi likvidnost podjetij

Predstavniki gospodarstva pozdravljajo ukrepe iz predloga protikoronskega zakona. Menijo, da so pravilni in spodbudni za gospodarstvo, z njimi je bil storjen prvi korak za ublažitev razmer. Ob tem gospodarstvo vlado poziva k sprejemu novih ukrepov, ki bodo reševali likvidnost podjetij.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so zadovoljni, da vlada v prvem paketu ukrepov ni pozabila na mala in mikro podjetja ter na samozaposlene. "Od kondicije gospodarstva po koncu epidemije je odvisno, kako hitro bomo naša življenja spravili nazaj v neke normalne okvirje," je v sporočilu za javnost poudaril predsednik OZS Branko Meh, ki poziva vse državljane, naj po koncu epidemije pomagajo spodbuditi slovensko gospodarstvo in kupujejo slovenske storitve ter proizvode.

V Klubu slovenskih podjetnikov (SBC) menijo, da vladni ukrepi omogočajo preživetje podjetij v najtežjem obdobju epidemije in hkrati ohranitev delovnih mest, razbremenjujejo podjetja in ohranjajo socialno varnost. "Slovenija tako zelo hitro sledi podobnim ukrepom drugih držav, ki sprejemajo podobne ukrepe za čas, ko se je gospodarstvo drastično upočasnilo," so zapisali v sporočilu za javnost.

Gospodarstvo v drugem koraku od vlade pričakuje, da bo reševala tudi likvidnost podjetij. V OZS so med ukrepi, ki bi morali slediti, navedli dogovor z občinami za zmanjšanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, znižanje komunalnih prispevkov in subvencioniranje najemnin za poslovne prostore. Še naprej pa si želijo, da bi tudi za lizing hiše veljal enak ukrep kot za banke, to je preložitev obveznosti za eno leto.

V SBC menijo, da je za ohranitev vitalnosti podjetij nujno posebno pozornost nameniti panogam, ki bodo na daljši rok najbolj prizadete – turizem s celotno dobaviteljsko verigo, vrsta storitvenih panog, deli logistike, deli proizvodnih panog, tehnična trgovina, projektiranje in gradbeništvo zaradi pričakovanega upada investicij ...

Pričakujejo tudi pripravo operativnih zdravstvenih protokolov za delovanje gospodarstva po ublažitvi epidemije.

"Z zdajšnjim prvim valom ukrepov bodo najbolj prizadeta podjetja priklopljena na respiratorje, drugim pa bomo pomagali z blažjimi zdravili. Zdaj se moramo dodatno pripraviti na izhod iz krize: zagotoviti likvidnostne in operativne zaščitne pogoje, da bodo prebivalci Slovenije po normalizaciji razmer zdravstveno zaščiteni, čim prej in v čim večjem številu lahko spet zasedli svoja delovna mesta. Četudi nevarnost zaradi koronavirus še ne bo povsem minila. To bo pomembna naloga vseh treh deležnikov: države, podjetij in zaposlenih," so še zapisali v SBC.