Pomoč in podporo nekomu, ki je v duševni stiski, lahko ponudi vsak od nas

Morda si sam v stiski in imaš samomorilne misli. Morda si nekoga izgubil zaradi samomora. Lahko ne veš, kaj storiti, ker si pri svojem družinskem članu ali prijatelju opazil poslabšanje razpoloženja in te je strah, da si bo kaj naredil. Duševno zdravje te zanima in iščeš informacije. Prispel si na pravo postajo. 

Tako svoje bralce nagovarja spletna stran Živ?Živ!, ki jo ureja Slovenski center za raziskovanje samomora. Stran je predstavljena kot postaja, saj si tudi samomorilno vedenje lahko predstavljamo kot eno od postaj v življenju. Besedna igra v imenu Živ? Živ! nakazuje, da lahko posameznik s postaje najde pot naprej. Tudi za bližnje po samomoru je lahko žalovanje ena od življenjskih postaj. 

Vsakih 40 sekund se zgodi en samomor

Samomorilno vedenje lahko prizadene vsakogar od nas ali naših bližnjih. Številke so pretresljive. Ne glede na starost je samomor vsako leto med 20. vodilnimi vzroki umrljivosti na svetu. Zaradi samomora vsako leto umre več kot 800.000 ljudi, kar pomeni, da se vsakih 40 sekund zgodi en samomor. 

Te smrti lahko preprečujemo vsi in prav to je vodilno sporočilo letošnjega svetovnega dneva preprečevanja samomora, ki poteka pod geslom "Skupaj za preprečevanje samomor".  Geslo izpostavlja najbolj pomemben del učinkovitega preprečevanja samomora – sodelovanje in povezovanje.  

Leta 2019 je samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) znašal 18,86 (29,35 za moške in 8,43 za ženske). V številkah to pomeni, da je za posledicami samomora v letu 2019 umrlo 394 oseb. Umrlo je približno štirikrat več moških kot žensk. Omenjeni količnik je nekoliko višji v primerjavi z letom 2018, ko je bil ta najnižji v zadnjih nekaj desetletjih. Kljub temu lahko rečemo, da samomorilni količnik v letu 2019 ostaja pod dolgoletnim povprečjem in da se vzdržuje trend upadanja, ki ga beležimo skozi več let.

"Porast, zabeležen v 2019, nam govori, da je preprečevanje samomora naloga, ki se ji je treba kontinuirano posvečati, in naloga, pri kateri morajo sodelovati vsi sektorji. Podobna nihanja med posameznimi leti (bodisi v smeri upada ali v smeri porasta števila) smo zaznali že večkrat, zato je pri zaključevanju oziroma razlagi priporočljiva previdnost. Najbolj objektivno sliko o stanju v populaciji dobimo z opazovanjem večletnega trenda. Trend smrti zaradi samomora v Sloveniji je v upadanju. Kljub višjemu številu samomora v letu 2019 količnik samomora ostaja pod povprečjem desetletnega obdobja 2009–2019, ko je znašal 20," pojasnjuje Saška Roškar z NIJZ. Po njenih besedah v Sloveniji opažamo razlike v umrljivosti zaradi samomora med spoloma, saj moški umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske. Prav tako opažamo razlike med vzhodnim in zahodnim delom Slovenije, regije na vzhodu so bolj ogrožene. V primerjavi z mednarodnim povprečjem izstopa tudi visok samomorilni količnik v višjih starostnih skupinah. 

V prihodnosti si moramo po njenih besedah prizadevati, da bi še bolj okrepili različne preventivne dejavnosti – ozaveščanje splošne javnosti, aktivnosti destigmatizacije, delo na krepitvi veščin in kompetenc za prepoznavanje in obravnavo samomorilno ogroženih pri različnih ciljnih skupinah (splošna javnost, različni profili strokovnjakov …) in omejevanje dostopnosti do sredstev. Različne aktivnosti in različne sektorje bodo poskusili združiti pri delu v Interdisciplinarni skupini za preprečevanje samomora, ki jo v sklopu Resolucije nacionalnega plana za duševno zdravje vodijo na NIJZ. Ena od aktualnih nalog, ki se ji trenutno posvečajo, je priprava smernic za postvencijo po samomoru v šolskem okolju. 

Pomoč lahko ponudi vsak

Za to, da bi pristopili k nekomu, ki je v duševni stiski, ni treba, da smo zdravniki, terapevti ali kliniki. Osnovne oblike pomoči in podpore lahko ponudi vsak od nas, še opozarjajo na NIJZ. Zato je pomembno, da imamo osnovna znanja in veščine, kako prepoznati osebo v stiski, kako do nje pristopiti in kako ji pomagati.

"V sklopu projekta A (se) štekaš?!? aktivno delujemo na področju izobraževanja o duševnem zdravju in iskanja ustreznih virov pomoči med mladostniki. Različnim javnostim posredujemo tudi informacije o prepoznavi in nudenju pomoči osebi, za katero vemo ali menimo, da je v hudi stiski," je povedala Vita Poštuvan iz Slovenskega centra za raziskovanje samomora na Inštitutu Andreja Marušiča Univerze na Primorskem (UP IAM) in nacionalna predstavnica pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora. 

Letos so na temo nudenja pomoči in pogovora z osebo v stiski izdali priročnik z naslovom Pogovor o samomoru: Praktični priročnik za pogovor o najtežjih življenjskih vprašanjih.

Pravočasna pomoč pomaga preprečevati hujše zaplete in motnje v duševnem zdravju posameznika, kar posledično zmanjšuje pritiske na zdravstvene institucije. V okviru Slovenskega združenja za preprečevanje samomora že 14 let deluje Center za psihološko svetovanje Posvet, ki posameznikom, parom in družinam nudi strokovno psihološko pomoč pri reševanju problemov in stisk, s katerimi se srečujejo v življenju, pa jih sami ne zmorejo obvladati. 

Podpora osebam, ki so izgubile bližnjega

Vsako izgubljeno življenje predstavlja partnerja, otroka, starša, prijatelja ali sodelavca. Približno 135 ljudi trpi za vsakim samomorom ali jih ta kako drugače prizadene. Žalujoči so po samomoru bližnjega še posebej ogrožena, a žal velikokrat spregledana skupina.

"V sodelovanju z Zavodom Med.over.net, Inštitutom Rahločutnost ter Zavodom Pogreb ni tabu bomo tudi letos obeležili mednarodni dan solidarnosti z družinami, ki jih je prizadel samomor njihovega člana. V dneh okoli 21. novembra, ko bodo na pobudo Ameriškega združenja za preprečevanja samomora potekale številne aktivnosti po svetu, bo organiziran dogodek z naslovom U P A N J E: pomoč in podpora družini po travmatični izgubi bližnjega zaradi samomora. Z dogodkom želimo osvetliti varovalne in rizične dejavnike za kratkoročne in dolgoročne posledice travmatične izgube bližnjega zaradi samomora," pojasnjuje Bogdan Dobnik iz Ozara Slovenija – Nacionalnega združenja za kakovost življenja.

Prihaja aplikacija za izboljšanje duševnega stanja

V omenjenem društvu bodo oktobra tudi predstavili aplikacijo za mobilne telefone, namenjeno vsem, ki se soočajo z depresivnimi simptomi in tesnobnostjo ter iščejo poti za izboljšanje svojega lastnega duševnega zdravja.

"Zavedamo se, da je ravno neprepoznana in nezdravljena depresija še vedno eden najpogostejših vzrokov za samomor. Kar 70 odstotkov ljudi, ki naredi samomor, trpi zaradi depresije, in prav samomor je glavni vzrok prezgodnje smrti pri ljudeh z depresijo. S pomočjo aplikacije bodo lahko uporabniki opravili samooceno svojega duševnega stanja, pridobljeno oceno pa delili s svojimi zdravniki, kliničnimi psihologi in ostalimi strokovnjaki s področja duševnega zdravja. Aplikacija bo vsebovala več nasvetov in praktičnih vaj, ki jim bodo pomagali razumeti ozadje njihovih težav ter pripomogli k njihovemu reševanju," je še dodal.

Vplivi in posledice epidemije covid-19 na posameznike

Aktivnosti, ki se izvajajo na področju preprečevanja samomora, morajo temeljiti na podatkih, zato je zelo pomembna tudi raziskovalna dejavnost. 

UP IAM Slovenski center za raziskovanje samomora z NIJZ sodeluje v projektu E-znanje za duševno zdravje, v okviru katerega razvijajo spletna orodja za ozaveščanje o duševnem zdravju in samomorilnem vedenju. Aktivno sodelujejo tudi z Univerzo v Mariboru pri pripravi novega programa VIVA, ki ga bodo začeli izvajati oktobra.

"Gre za brezplačen spletni program za obvladovanje stresa, povezanega z delom, ki je namenjen zaposlenim, ki se soočajo z izgorelostjo. Zaradi aktualne epidemiološke slike sodelujemo tudi v mednarodnem projektu, v katerem raziskujemo vplive in posledice, ki jih je epidemija covid-19 imela na posameznike in njihovo duševno zdravje", pa je pojasnila Poštuvanova.

Kako lahko obeležite svetovni dan preprečevanja samomora?

Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora se že sedmo leto zapored lahko pridružite in sodelujete v akciji Prekolesarimo svet, ki bo trajala do 10. oktobra in katere cilj je, da bi udeleženci z vsega sveta z združenimi močmi prekolesarili 40.075 kilometrov, kolikor znaša obseg Zemlje. Namen akcije je razširjati zavedanje, da je samomor velik javnozdravstveni problem, da ga lahko preprečujemo, in obenem spodbujati druženje in povezovanje med ljudmi. 

Na spletni strani Živ Živ v sodelovanju z Mednarodno zvezo za preprečevanje samomora tako kot vsako leto pozivajo, da ljudje na svetovni dan preprečevanja samomora na svojem oknu prižgejo svečko ob 20. uri. Gre za gesto v podporo preprečevanju samomora, poleg tega pa svečka gori tudi v spomin tistim, ki so umrli zaradi samomora ter kot upanje za njihove svojce.

PREBERITE TUDI:

Kako si lahko v samomorilni stiski pomagamo sami? Izkušnje kažejo, da je pogovor o stiski eden najboljših načinov, da se razbremenimo. 

Preprečevanje samomora je naloga vseh, ne samo strokovnjakov. Kako prepoznati samomorilno vedenje? 

Žalovanje je skoraj univerzalen odziv na smrt bližnje osebe, saj je značilen za večino kultur. Vendar se vsak od nas na smrt odziva drugače.