Slovenija bo Grčiji, ki se je znašla v hudi krizi, pomagala s slabimi 400 milijoni evri posojila. Premier Borut Pahor je o tem dejal, da so se morale članice Evropske unije med dvema možnostma – ali pustiti Grčiji, da potone, ali ji ponuditi roko – odločiti za manj slabo. “Če bi danes prišlo do rušitve grškega bančnega in finančnega sistema, lahko pride do domino efekta, ki bi resno ogrozil finančni sistem v Evropi in širše,” je izpostavil razlog za pomoč.
In še: stabilnost evroobmočja je v interesu naše države, saj Slovenija v njem realizira svoje vitalne gospodarske in izvozne interese. “Vlada se je odločila za pomoč, ker bi bila destabilizacija še posebej boleča za majhno in povezano gospodarstvo, kot je naše,” je povzel.
Vendar pa pomoč ne bo brezpogojna. Slovenija bo tako v Bruslju predlagala, da se poostri nadzor nad izpolnjevanjem zahtev pakta stabilnosti, še posebej v Grčiji in preostalih državah, ki jim grozi podobna kriza. Zahtevala bo tudi uveljavitev mehanizmov, ki bi omogočili izključitev najhujših kršiteljic iz evroobmočja.
Glavno pa je: Grčija mora odločno izvajati program stabilizacije, sicer s pomočjo ne bo nič. “Slovenija bo izpolnjevala obveznosti samo pod pogojem, da se bo ta program ustrezno uresničeval, sicer bo svojo pomoč odtegnila,” je bil jasen Pahor. Kako Grčija izpolnjuje svoje dolžnosti, bodo v Bruslju nadzirali tudi s pomočjo kriznega semaforja po slovenskem vzoru.
Pahor pa je še dodal, da od slovenskega delavca ne more pričakovati, da bo plačeval grškemu, če ta dela manj; da od upokojenca ne more pričakovati, da bo imel omejeno pokojnino, če je grški ne bo imel; in od študenta ne, da bo pristal na manjšanje števila štipendij v korist grškega, ki ima lajši dostop do študija.
Križanič: Pričakujemo, da bo Grčija denar vrnila
Minister za finance Franc Križanič pa je povedal, da bo Slovenija prispevala 387 milijonov evrov in ne 384, kot so sprva menili. Grčija bo za finančno pomoč morala proračunski primanjkljaj znižati za 2,5 odstotka letno. Da bi ji to uspelo, bo morala DDV zvišati z 21 na 23 odstotkov, zvišati bo morala tudi trošarine na tobak, alkohol in bencin. Znižati ali ukiniti pa bo morala razne bonitete, kot so regres, 13. in 14. plačo, božičnice. Poleg tega pa tudi zmanjšati javne investicije.
Če bi to upoštevali, bi lahko v okvire maastrichtskih kriterijev (proračunski primanjkljaj pod tremi odstotki) prišli leta 2014.
Kot je še povedal Križanič, bo Slovenija denar črpala iz posojila, za katerega je že zaprosila, in dodal, da višina virov ni problem, saj ima Slovenija dovolj sredstev v bankah. Kot je spomnil, je namreč država v banke naložila okoli milijardo evrov, kar je bankam pomagalo prebroditi krizo.
Križanič pričakuje, da bo Grčiji denar uspelo vrniti, predvidoma naj bi se to zgodilo v sedmih letih.
Ob tem je še dejal, da od poslancev pričakuje, da bodo pomoč Grčiji podprli, saj je to v interesu naše države.
Odbora podprla pomoč
Odbora za finance in monetarno politiko ter zadeve EU sta na skupni seji podprla stališče vlade, da pod določenimi pogoji podpre mehanizem posojil evroskupine in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za pomoč Grčiji pri soočanju z dolžniško krizo, je po seji povedal predsednik odbora za finance Anton Rop (SD).
Janša: SDS pomoči v tej obliki ne podpira
Predsednik SDS Janez Janša pa dvomi, da bi državni zbor z lahkoto podprl odločitve, da bi Slovenija Grčiji posodila več denarja, kot pa ga bo z vsemi ukrepi privarčevala. Tako je komentiral morebitno napoved, da bi Grčija potrebovala več denarja, kot je trenutno predvidenega.
Kot pravi, je vlada verjetno pomoč Grčiji že obljubila, vendar mora to odločitev potrditi še državni zbor. Ob tem upa, da bo tudi na ravni Evropske unije sprejetih več pogojev za pomoč Grčiji. Grški parlament sprejema trenutno res ostre in restriktivne ukrepe, vprašanje pa je, če jih bodo lahko uveljavili tudi v praksi, je še dejal Janša.
Predlog, da se pogodbo o vstopu v evroobmočje spremeni tako, da bi bilo možno članice, ki bi kršile pravila začasno izključiti iz evroobmočja, pa je Janša pozdravil.
KOMENTARJI (403)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.