Takih hitrosti jugozahodnika, kot so bile izmerjene pretekli teden, po nižinah ne beležimo prav pogosto. V Ljubljani je najmočnejši zabeležen sunek minuli konec tedna dosegel 57 kilometrov na uro, v celem lanskem letu pa je veter zahodnih smeri le v enem dnevu presegel to hitrost. Še bolj vetrovno je bilo po nižinah vzhodne Slovenije.
Zakaj piha veter?
Z izrazom veter poimenujemo gibanje zraka, ki ga povzročijo razlike v zračnem tlaku. Te so posledica neenakomernega segrevanja Zemljinega površja. Tako ločimo med polji nizkega in visokega tlaka, t. i. cikloni in anticikloni. Razlike v tlaku sprožijo gibanje zračnih mas. Hitreje ko se tlak na neki razdalji spreminja, močnejši je veter, ki žene vremenske procese.
V teh dneh se severno od naših krajev nahaja ciklon, v Sredozemlju pa imamo anticiklon. Zaradi vrtenja anticiklona v smeri urinega kazalca in ciklona v nasprotni smeri nad nami prevladujejo zahodni vetrovi.
Pred prihodom tople fronte zahodnik najprej zapiha v višinah, nato se krepi tudi po nižinah, kjer ima zaradi vpliva reliefa običajno bolj jugozahodno smer, ob morju pa južno. Ker se zračne mase ob takih vremenskih situacijah do nas pomaknejo preko morja, s seboj prinesejo precej vlage, kar se pokaže s povečano oblačnostjo in padavinami. Zaradi toplejšega morja je zrak bolj vlažen jeseni kot spomladi. Poleg jugozahodne je pri nas pogosta tudi severovzhodna smer vetra.
Zaradi lege v zavetrju Alp je Slovenija med manj prevetrenimi evropskimi državami. Povprečne hitrosti vetra pri nas niti na Kredarici ne presegajo 5 metrov na sekundo. Še manj vetra imajo drugod na Balkanu, ki ga pred močnejšimi vetrovi ščitijo Karpati in Dinarsko gorstvo. Precej višje hitrosti, tudi nad 10 metrov na sekundo, pa dosegajo na ravnicah srednje in zahodne Evrope.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.