Namesto, da bi bilo približno tri tedne pred glasovanjem o zaupnici vladi Boruta Pahorja jasno vedno več, je na političnem prizorišču jasnega vse manj. Danes je namreč presenetil ustavni pravnik Lojze Ude, ki trdi, da mora premier v parlamentu za obstanek na oblasti dobiti absolutno večino glasov in ne zgolj navadne. To pa bi seveda pomenilo, da bi Pahorjeva vlada skoraj gotovo padla.
Razlika med navadno in absolutno večino je pomembna, še zlasti, ko šteje prav vsak poslanski glas, ko so politične razmere torej točno takšne, kakršne so zdaj.
Pred glasovanjem o zaupnici premierju Pahorju v parlamentu kalkulacije delajo na predpostavki, da Pahor za obstanek na oblasti potrebuje navadno večino glasov. Razlaga? Parlament ne bo odločal o zaupnici, ki po ustavi sicer terja 46 glasov, ampak bo odločal o listi ministrov, na katero premier zaupnico veže, lista pa za potrditev potrebuje navadno večino. A ustavni pravnik Ude danes pove: 117. člen ustave, ki govori o zaupnici vladi, je nekoliko nejasen, a ne glede na to, Ude meni, da mora Pahor za obstanek na oblasti zbrati 46 glasov, kljub temu da zaupnico veže na odločitev, ki potrebuje zgolj navadno večino.
Če bi obveljala Udetova razlaga, je jasno, da bi bilo Pahorju bistveno težje. Tudi če bi ga podprli vsi poslanci, ki napovedujejo, da ga bodo, in poslanci, ki napovedujejo, da ga morda bodo, bi vlada padla. Zmanjkal bi ji en glas.
A pogled v preteklost pokaže: scenarij, po katerem gre po zaupnico Pahor, smo že videli leta 2000. Po odhodu SLS-a iz koalicije je takratni premier Janez Drnovšek zaupnico vezal na listo novih ministrov. Drnovškova vlada je padla, parlamentarni pravniki pa so takrat spisali mnenje, da zadostuje navadna večina.
Strinja se tudi Gregor Virant, ki je že pred leti napisal razlago zdaj tako ključnega člena ustave. "Politično je moje mnenje, da bi morala Pahorjeva vlada čim prej oditi, strokovno pa mislim, da 117. člen določa, da je za zaupnico potrebna navadna večina,“ pravi Virant.
Res so možne različne razlage, ustavo in poslovnik bere Rajko Pirnat, a verjetnejša je, "da je potrebna navadna večina“.
Ta razlaga bo najverjetneje tudi pretehtala. A če se bo pravni zaplet razplamtel, bo novi predsednik DZ tisti, ki bo presodil, s kakšno večino lahko vlada na oblasti ostane. Kdor se z njegovo razlago ne bi strinjal, pa lahko sproži celo ustavni spor. In glasovanje o usodi Pahorjeve vlade bi iz eminentnega polvprašanja preraslo še v eminentni pravni spor.
KOMENTARJI (33)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.