Računsko sodišče RS je izdalo revizijska poročila o pravilnosti sklepanja pogodb civilnega prava za opravljanje zdravstvenih storitev v letih 2012 in 2013 za štiri bolnišnice, v katerih je bil obseg podjemnega dela v primerjavi s stroški dela največji. Gre za Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj, Splošno bolnišnico Trbovlje, Splošno bolnišnico Brežice in Bolnišnico za ženske bolezni in porodništvo Postojna. Računsko sodišče je zaradi kršitev Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) in drugih predpisov vsem štirim izreklo mnenje s pridržkom. Revidirane bolnišnice so večino nepravilnosti odpravile že med izvajanjem revizij, izvedbo preostalih popravljalnih ukrepov pa bodo morale izkazati v odzivnih poročilih.
Napačno sklepanje pogodb, izdajanje soglasij za delo drugje ...
Revidirane bolnišnice so ravnale v nasprotju z ZZDej zlasti v naslednjih primerih: v evidenco o sklenjenih podjemnih pogodbah niso vključile vseh sklenjenih pogodb; kljub predpisanim omejitvam ob Zakonu za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) so bolnišnice sklepale podjemne pogodbe za nedoločen čas oziroma trajanja pogodb niso določile v skladu s predpisi; zdravnikom so izdajale soglasja za delo drugje, same pa so za opravljanje istovrstnih storitev sklepale podjemne pogodbe z zunanjimi zdravniki; sklepale so podjemne pogodbe tudi z zdravniki, ki niso imeli soglasij svojega delodajalca.
Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj je pri sklenitvi podjemnih pogodb v vrednosti 179.238 evrov ravnala v nasprotju s predpisi o javnem naročanju, zaradi napačno določenih cen v podjemnih pogodbah pa je izvajalcem izplačala najmanj 12.846 evrov preveč.
Znesek preplačanih pogodb v trboveljski bolnišnici je še višji. Bolnišnica je pri sklenitvi podjemnih pogodb v vrednosti 299.173 evrov ravnala v nasprotju s predpisi o javnem naročanju. Poleg tega je zaradi napačno določenih cen v podjemnih pogodbah in previsokih izplačil izvajalcem izplačala najmanj 36.239 evrov preveč.
Splošna bolnišnica Brežice je zaradi dvakratnega plačila istih storitev ter plačil neopravljenih storitev izvajalcem obračunala in izplačala 4.621 evrov preveč. Zaradi napačno določenih cen v podjemnih pogodbah ter neupravičenega izplačevanja dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času v času pripravljenosti na domu je izvajalcem izplačala najmanj 7.673 evrov preveč.
Računsko sodišče še navaja, da so omenjene štiri bolnišnice tudi po uveljavitvi ZUJF sklepale podjemne pogodbe s samostojnimi podjetniki, posamezniki in gospodarskimi družbami; z lastnimi zaposlenimi so sklepale podjemne pogodbe za izvajanje storitev, čeprav niso bili izpolnjeni vsi predpisani pogoji; pred sklenitvijo podjemnih pogodb niso opravile analiz, s katerimi bi dokazale stroškovno upravičenost sklenitve posameznih podjemnih pogodb.
Poleg kršitev ZZDej so pri revidiranih bolnišnicah ugotavili še plačila storitev po višjih cenah, kot so bile dogovorjene v pogodbah, dvojna plačila, plačila neopravljenih storitev ter določanje cen za opravljanje storitev v podjemnih pogodbah v nasprotju s podzakonskimi predpisi.
Bolnišnice se branijo s tem, da ne morejo do uradnih evidenc o zaposlenih
V bolnišnicah na drugi strani opozarjajo, da ne razpolagajo z uradnimi informacijami oziroma evidencami o podjemnem delu zaposlenih, kljub temu da Ministrstvo za zdravje vsaj nekatere ustrezne podatke zbira, zato ustanove ne morejo preveriti, ali njihovi zaposleni (brez soglasja) opravljajo delo drugje. Prav tako od zdravnika, s katerim sklepajo podjemno pogodbo, ne morejo zahtevajo predložitve soglasja, saj ne morejo preveriti, ali je zaposlen v drugem javnem zdravstvenem zavodu. Uradni podatki o tem, ali za delo nezmožni zaposleni istočasno opravljajo delo drugje, so jim nedostopni. Bolnišnice so po navedbah Računskega sodišča glede ugotovljenih kršitev opozorile, da v primeru doslednega spoštovanja omejitev iz predpisov ne bi mogle zagotoviti neprekinjenega zdravstvenega varstva, s čimer bi ogrozile življenje in zdravje ljudi.
Ob reviziji je Računsko sodišče ocenilo, da obstajajo sistemske nejasnosti in nedorečenosti zlasti pri zagotavljanju spoštovanja konkurenčne prepovedi ter dnevnih in tedenskih počitkov, pa tudi pri določanjun cen storitev. Predvsem pa ostaja nerazrešena problematika pomanjkanja zdravnikov, ki bolnišnice dejansko sili k sklepanju podjemnih pogodb z zdravniki določenih specialnosti in jih hkrati postavlja v podrejen pogajalski položaj pri dogovarjanju cen za opravljene storitve, ne glede na to, da so kriteriji za določitev cen za večji del storitev dovolj jasno predpisani. Posledica pomanjkanja zdravnikov so v veliki meri tudi za najmanj 101.894 € preplačane storitve.
Kot so še zapisali v revizijskem poročilu, je Računsko sodišče Ministrstvo za zdravje še posebej opozorilo na problematiko določanja cen in predlagalo tudi razmislek o oblikovanju enotnih cen posameznih storitev, pa tudi na potrebo po vzpostavitvi formalnih mehanizmov preveritev, ki bi javnim zdravstvenim zavodom omogočili nadzor nad spoštovanjem konkurenčne prepovedi zdravstvenih delavcev in zagotavljanje predpisanega dnevnega in tedenskega počitka zdravstvenega delavca.
MZ: Za zakonitost dela zavoda je odgovoren direktor
Ministrstvo za zdravje je v odzivu navedlo, da je z ugotovitvami računskega sodišča seznanjeno, in ob tem izpostavilo, da je sklepanje podjemnih pogodb v pristojnosti poslovodstev zavodov, "zato so oni odgovorni za njihovo zakonitost in odpravo ugotovljenih nepravilnosti".
Svete zavodov, ki jim je računsko sodišče izdalo mnenje s pridržkom, je pozvalo, da revizijsko poročilo preučijo in izvedejo popravljalne ukrepe, ki bodo izkazani v odzivnih poročilih. Ob tem ministrstvo navaja še, da je konec leta 2016 z dopisom pozvalo javne zdravstvene zavode, naj izvedejo tudi notranje revizije za leto 2016 na področjih, na katerih so prepoznana večja tveganja.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.