Polovica dijaških domov brez alarmov, inšpektorat v izredni nadzor

Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je po današnjem dogodku napovedal, da bodo sprožili postopek za spremembo zakonodaje glede požarnih alarmov v objektih s 24-urnim obratovanjem, ki sicer ni v pristojnosti ministrstva za vzgojo in izobraževanje. "Da bi v objektih, kjer so nameščeni dijaki, namestili tudi vso tehnično opremo, ki je po sedanji zakonodaji ni treba imeti. Zagotovo bomo predlagali spremembe v to smer."

Logaj je povedal, da je v Sloveniji 17 takšnih dijaških domov, ki nimajo požarnih stopnic. "Vemo, da so nekateri zapustili objekt skozi okno." Dodal je, da trenutno še nimajo ocene škode, da pa je bil objekt zavarovan v okviru zavarovanja premoženja Republike Slovenije za izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti, tako za materialno kot odškodninsko odgovornost. 

Šemso Mujanović, ravnatelj Dijaškega doma Ivana Cankarja, je glede požarne varnosti povedal, da dijaški dom deluje v skladu z zakonodajo, ki velja za stavbe visoke starosti in arhitekturne zasnove. "Požarni alarmi in javljalniki požara niso predpisani in jih nimamo. Imamo pa vso potrebno protipožarno zaščito, kot jo zahteva zakonodaja. Vsi gasilniki so bili na predpisanih mestih in v funkciji, dokumentacija je ažurna in redno posodobljena, varnostni pregled in ukrepi se izvajajo redno, v skladu s predpisi in ni bilo nikdar ugotovljeno, da bi bilo karkoli narobe."

Stavba ima dve stopnišči oz. dva izhoda, požarnih stopnic ni, je še dejal. Dodal je, da so redno izvajali požarne vaje, nazadnje konec avgusta oz. v začetku septembra. Dijaki so po njegovih navedbah seznanjeni s požarnim redom, vendar da nimajo posebnih vaj za uporabo gasilnih aparatov. 

Inšpektorat bo po požaru v dijaškem domu opravil izredni nadzor

Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami bo po današnjem požaru v Dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani opravil izredni inšpekcijski nadzor. Dodali so, da so dom nazadnje pregledali leta 2015 in ugotovili nekatere nepravilnosti, ki so jih nato v domu odpravili v odrejenem roku, so sporočili z inšpektorata.

Na inšpektoratu pa so za STA pojasnili, da je nivo požarne varnosti stavbe določen v fazi projektiranja in pridobivanja gradbenega in uporabnega dovoljenja. Pri tem pa morajo projektanti upoštevati takrat veljavno zakonodajo. "V Sloveniji se je nivo požarne varnosti z leti spreminjal in zagotovo so bile zahteve glede nivoja požarne varnosti v 80. letih prejšnjega stoletja in še prej nižje, kot so sedaj," so zapisali.

Na podlagi trenutno veljavne zakonodaje gradnja tovrstnih objektov, torej dijaških domov, brez vgradnje avtomatskih naprav za javljanje požara in brez vgradnje avtomatskega sistema za gašenje požara ni dovoljena. Predpisi pa določajo, od katere kvadrature naprej je treba vgraditi naprave za javljanje in kdaj je treba dodati tudi naprave za avtomatsko gašenje, so pojasnili na inšpektoratu.

Od leta 2005 je sicer nivo požarne varnosti, ki ga morajo upoštevati pri novogradnji, predpisan v tehnični smernici za požarno varnost. Smernica je izdana na podlagi gradbene zakonodaje, ki je v pristojnosti ministrstva za naravne vire in prostor, nazadnje pa so jo spremenili in prilagodili leta 2019.

Od leta 2006 na podlagi zakona o varstvu pred požarom velja, da se nivoja požarne varnosti pri rekonstrukciji ali vzdrževanju objekta ne sme zmanjšati. Gradbeni zakon iz leta 2017 pa je za vse bistvene zahteve, torej tudi za varnost pred požarom, predpisal, da je potrebno ob rekonstrukciji ali vzdrževanju objekta upoštevati predpise, ki veljajo v času teh del. Pri tem so predvidene tudi določene izjeme glede odstopanj od te določbe, so še pojasnili.

Dijaška organizacija poziva vlado k izboljšanju varnostnih standardov v dijaških domovih

Predsedstvo Dijaške organizacije Slovenije in varuh dijakovih pravic po požaru v Dijaškem domu Ivana Cankarja ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in vlado pozivata k odgovornosti in izboljšanju varnostnih standardov v dijaških domovih. Izrekajo pa podporo dijakom, ki so bili prizadeti v požaru, in zahvalo gasilcem ter reševalcem, so zapisali.

V dijaški organizaciji menijo, da je požar v dijaškem domu "še en dokaz, da država ne posveča dovolj pozornosti varnosti in standardom bivanja dijakov". Dodali so, da je nedopustno, da požarni alarm v stavbi ni bil nameščen, kar zahteva takojšnjo preiskavo odgovornosti. Hkrati so poudarili, da je stavba dijaškega doma dotrajana, kar dodatno povečuje tveganje za podobne nesreče.

Od ministrstva in vlade pa zahtevajo jasne odgovore. Med drugim jih zanima, zakaj požarni alarm ni nameščen, koliko sredstev država letno investira v vzdrževanje in varnost dijaških domov in kakšni so konkretni načrti za prenovo dotrajanih objektov, kot je Dijaški dom Ivana Cankarja, so zapisali v sporočilu za javnost.

"Zahtevamo, da se nemudoma izvede celovit pregled vseh dijaških domov v Sloveniji ter uvedejo jasni ukrepi za izboljšanje požarne varnosti in splošnih bivalnih pogojev," so zapisali. V dijaški organizaciji pa da bodo spremljali odziv pristojnih institucij in vztrajali pri odgovornosti države za varnost dijakov.

Dodali so še, da varuh dijakovih pravic ostaja na voljo za vse prizadete dijake in njihove družine ter bo aktivno spremljal razvoj dogodkov.