Kam je izginila ženska, ki je leta 2000 usodno zaznamovala politično sceno, ko je s svojim glasom podprla vlado Andreja Bajuka? Ženska, ki je osem let v tandemu z Zmago Jelinčičem predstavljala Slovensko nacionalno stranko, s prestopom na desnico in neuspešno kandidaturo na parlamentarnih volitvah pa popolnoma poniknila? Triletna odsotnost in anonimnost je bila očitno več kot dovolj, da si Polonca Dobrajc želi vrnitve pod politične žaromete. In nekateri ji to štejejo v plus.
"Polonca ima mogoče tudi to prednost, da je v tem obdobju iz aktivne politike popolnoma izstopila, kar je za to funkcijo na nek način pomembno. Čeprav se politizaciji popolnoma ne bo mogla odpovedati," meni novinar Jane Vinko Vasle.
Zanimivo je, da se je Polonca Dobrajc ves čas svoje parlamentarne kariere spogledovala s policijo, oziroma notranjim ministrstvom. Vodila je razvpito parlamentarno komisijo, ki je preiskovala kriminalno ozadje zadeve Hit, leta 1996, ko je Drnovšek skušal sestaviti levo vlado, pa je bila celo kandidatka za notranjo ministrico.
"Gre za njeno privatno odločitev, kakor se je odločila, tako bo to tudi izpeljala. Jaz ji želim vso srečo," njeno kandidaturo komentira njen nekdanji zasebni in politični partner Zmago Jelinčič.
V naslednjem mandatu Dobrajčeva vodi komisijo za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb in se temeljito loti notranjega ministra Mirka Bandlja. Od njega zahteva podatke o imenih tajnih agentov, kar pripelje tudi do njegove interpelacije.
"Ona je bila takrat predvsem političarka, s tega vidika je bilo njeno ravnanje popolnoma razumljivo. Zato nimam do nje tudi nobenih zamer. Ocenjujem, da je simpatična dama, ki je tudi dovolj dobro pravno podkovana. Zelo dobro tudi pozna področje, ki ga pokriva policija. Ima pa tudi kakšno hibo. Predvsem prerada podleže preveč angažiranim svetovalcem, včasih pa tudi svojim čustvom," je povedal Bandelj.
Polonca pa se takrat proslavi tudi s tem, da v nasprotju s svojim partnerjem Jelinčičem, ki javno izgovori vse, kar mu pade na pamet, novinarjem vsaj uradno noče povedati ničesar. In po tem, da v njunem odnosu - tako politično kot zasebno - ona nosi hlače.
Ko se razideta, se Polonca vedno bolj druži s socialdemokrati in konec maja 2000, ko Bajuk tudi tretjič poskuša dobiti podporo v parlamentu, postane jeziček na tehtnici in s svojo podporo pomaga ustoličiti desno-sredinsko vlado. "Občudujem njen pogum. V tistem vzdušju tretje seje, ko je državni zbor odločal o moji kandidaturi za mandatarja, se javno odločiti za tako glasovanje prav gotovo zahteva veliko političnega poguma," se spominja Andrej Bajuk. Njeni dotedanji somišljeniki pa so bili ogorčeni. Zmago Jelinčič je po glasovanju pripomnil, da je s svojim glasom izdala borbo svojih staršev, ki sta se v drugi svetovni vojni borila na strani partizanov.
Desnica tisto jesen izgubi volitve in Polonci se ne uspe prebiti v parlament. Zato večina meni, da je naredila politični samomor. Vinko Vasle se s tem ne strinja: "potem bi tudi Ciril Pucko naredil politični samomor, čeprav je v resnici naredil največji salto mortale."
Vmes Polonca Dobrajc dela na senatu za prekrške in očitno čaka na prvo priložnost, da se vrne nazaj. Kot pravi, s kandidaturo misli smrtno resno, čeprav nima velikih možnosti. "Menim, da je enakovredna kandidatka ostalim. Celo boljša je od večine njih," njene možnosti ocenjuje Bandelj.
Njena kandidatura je seveda obsojena na neuspeh, saj ji nekateri poleg političnega prebega z levice na desnico očitajo tudi, da je premalo racionalna za vodenje policije. No, drugi menijo, da bi ji morala Liberalna demokracija zaradi takratne podpore Bajuku pravzaprav postaviti spomenik, saj je LDS od junija 2000 do parlamentarnih volitev 15. oktobra istega leta podpora zrasla za več kot 15 odstotkov. In če bi to storila hote, bi ga mogoče celo dobila.
