Polno plačevanje prispevkov za študentsko delo: država upa na 58,3 milijona evrov

Ministrstvo za delo bi z zakonom o matičnih evidencah uvedlo plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za študentsko delo. Državni sekretar na ministrstvu Dejan Levanič je pojasnil, da bo novost verjetno začela veljati s 1. januarjem 2015 oziroma v primeru obravnave zakona po nujnem postopku takoj, ko bo mogoče.

Tako bodo imeli študenti pravico do pokojninskega zavarovanja

Levanič je povedal, da bodo v zakonu o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja uvedli prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za študentsko delo. S tem bodo imeli po njegovih besedah študenti pravico do pokojninskega zavarovanja. "Kar je eden izmed konsenzov, ki je bil dosežen med socialnimi partnerji, ko smo pogojevali tudi zakon o študentskem delu," je pojasnil.

Koliko denarja bi s tem ukrepom pridobila država?

Vlada je v predlogu sprememb proračuna predvidela, da bi z omenjenim ukrepom pridobila 58,3 milijona evrov. Po besedah Levaniča gre za okviren preračun, saj bodo še videli, kaj ukrep dejansko pomeni za priliv. "Zdaj vemo, da se študentsko delo ponovno povečuje, delodajalci počasi spet zaupajo trgu in potrebujejo nekoliko več delovne sile," je pojasnil. Dodal je, da morajo pri tem vsi skupaj stremeti k omejevanju prekernosti in urejanju vedno več rednih oblik dela.

Nekaj konkretnih številk

Na vprašanje o tem, kaj bi uvedba plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pomenila za študenta, ki je zaslužil sto evrov, je Levanič odgovoril, da delodajalec danes zanj plača 130 evrov, po novem pa bi ta znesek znašal 133 evrov. Študent bi za prispevke plačal 15,5 odstotka, kar pomeni, da bi od stotih evrov na koncu dobil 84 evrov, je povedal Levanič. Dodal je, da študentsko delo v primerjavi z drugimi oblikami dela kljub novi ureditvi s polnimi prispevki še vedno predstavlja najbolj ugodno in fleksibilno obliko zaposlitve.

Kako močno omejiti študentsko delo?

V zvezi z zakonom, s katerim bi uredili študentsko delo in o katerem so se že pogajali, je Levanič dejal, da je bilo še kar nekaj odprtih zadev, predvsem kar se tiče omejitev na strani delodajalcev. Po njegovih besedah je treba znova preučiti, kako močno omejiti študentsko delo, saj se uvajajo evidence, ki bodo pokazale, kaj se dogaja na področju študentskega dela. Zakon tako ostaja na mizi, je povedal.

Kaj na vse porečejo v študentski organizaciji?

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), ki se pri urejanju študentskega dela zavzema za sistemske in ne za parcialne ukrepe, bo rešitve, ki so jim jih predstavniki ministrstva za delo predstavili na današnjem sestanku, preučila in zatem sporočila svoje stališče, so razložili.

"Zaključkov na sestanku ni bilo," je dejal predsednik ŠOS Žiga Schmidt. Na sestanku pa so po njegovih besedah izrazili nestrinjanje z ukrepi, ki niso sistemski. "Želimo si, da bi nadaljevali pogajanja o prejšnjem besedilu zakona o študentskem delu, ki so se končala s padcem prejšnje vlade," je dejal. Očitno bo zdaj po njegovih besedah znova prišlo "do nekih parcialnih rešitev".