Polna luna morda ne vpliva na vas, zagotovo pa na plimovanje morja

Plimovanje je izmenično spreminjanje višine gladine morja in je sestavljeno iz dveh faz. Prva faza je visoka voda oziroma plima, druga faza pa nizka voda oziroma oseka. Obe fazi se na vsakih 6 ur in 12 minut zamenjata, kar pomeni, da se na določeni lokaciji na Zemlji vsak dan zvrstita dve oseki in dve plimi.

Med telesi v vesolju in tudi na Zemlji deluje privlačna sila. Ta sila je odvisna od mase teles in oddaljenosti med njimi ter pojema s kvadratom razdalje. Največji vpliv na Zemljo imata Luna in Sonce. Ker je Luna relativno blizu Zemlji, je njen vpliv na objekte na Zemlji velik, vpliv Sonca pa je zaradi njegove velike oddaljenosti kljub izredno veliki masi za več kot polovico manjši. Kopno je trdno in njegova oblika se ob delovanju privlačne sile zelo malo spreminja, so pa zato njenemu vplivu toliko bolj podvrženi oceani in ostala vodovja. Privlačna sila med Luno, Zemljo in Soncem povzroča dviganje in spuščanje gladine morja po vsem svetu.

Na tisti strani Zemlje, ki je Luni najbližje, je privlačna sila največja, kar potegne morsko vodo stran od Zemljinega središča, zato tu nastopi plima. Nekoliko nižja plima se pojavi tudi na nasprotni strani Zemlje, kjer je sicer privlačna sila proti Luni najmanjša. Tu voda uhaja stran od Zemljinega površja, kar prav tako povzroča dvig morske gladine. Vmes je gladina vode nižja in v teh predelih imamo oseko. Zaradi vrtenja Zemlje in kroženja Lune okoli Zemlje se plima in oseka menjata približno dvakrat dnevno oziroma na vsakih 6 ur in 12 minut.

Plimovanje je najmočnejše v času polne in prazne lune, ko se vpliva Lune in Sonca seštejeta. V tem primeru se Luna, Sonce in Zemlja nahajajo na isti premici, kar se zgodi dvakrat na mesec. Do nasprotnega učinka pride ob prvem in zadnjem luninem krajcu, ko se vpliva Sonca in Lune odštejeta, zato je takrat razlika med plimo in oseko najmanjša.

Na plimovanje morja vplivajo še številni drugi dejavniki kot sta razčlenjenost obale, globina morja ob obali in meteorološki dejavniki, ki povečujejo ali zmanjšujejo razliko v višini med plimo in oseko. Na odprtih oceanih plima le redko preseže pol metra, medtem ko lahko v kakšnih bolj zaprtih zalivih, predvsem ob izlivih velikih rek v oceane preseže celo deset metrov. Najvišjo plimo na svetu so v noči iz 4. na 5. oktober 1869 izmerili v kanadskem zalivu Fundy in sicer kar 21 metrov in pol. V Evropi najvišje plimovanje dosegajo v Rokavskem prelivu med Anglijo in Francijo, kjer razlika med najvišjo plimo in najnižjo oseko znaša do 16 metrov.

Na drugi strani je plimovanje lahko precej manj izrazito, kar velja za plitva in bolj zaprta morja kamor spada tudi Jadransko morje. Povprečna razlika med višino plime in oseke v severnem Jadranu dosega le okoli 60 centimetrov. Zaradi vpliva Sonca in Lune je danes amplituda na mareografski postaji Koper znašala dober meter, ko imamo prvi ali zadnji krajec pa je ta razlika le okoli pol metra.

Velik vpliv na plimovanje morja imajo tudi meteorološki dejavniki. Med njimi sta najpomembnejša zračni tlak in veter. Padec tlaka za en milibar povzroči zvišanje morske gladine za približno en centimeter. Ob nizkem zračnem tlaku v severnem Jadranu piha jugo, ki proti obali potiska večje količine morske vode. Takrat se lahko gladina morja tako zviša, da poplavi nižje dele obale.

Morje ob slovenski obali poplavlja, ko gladina morske vode na mareografski postaji Koper preseže višino 300 centimetrov, kar se v povprečju zgodi osemkrat na leto. Takrat morje poplavi nabrežja v Izoli, Piranu in Kopru. Poplave morja so najpogostejše jeseni in pozimi. Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) se je najvišja plima pri nas zgodila leta 1969, ko je gladina morja dosegla rekordnih 394 centimetrov. Visoko plimovanje so spremljali tudi visoki valovi, ki so dvigovali in premikali velike skale, kar je povzročilo ogromno škode.

Druga najvišja plima pri nas je bila zabeležena 1. decembra leta 2008, ko se je ob kombinaciji astronomskih dejavnikov, močnega dežja in južnega vetra morska gladina zvišala tako, da je poplavilo del mest ob obali. Na Tartinijevem trgu v Piranu je bila morska voda visoka več kot pol metra in zalila številne trgovine, lokale in ceste. Poplavilo je občinsko stavbo in knjižnico, poleg mestne vpadnice pa tudi vzporedne ulice. V vseh treh obalnih občinah je plima povzročila za milijon evrov škode, prizadete pa so bile tudi Sečoveljske soline.

Temperatura na Zemlji je vse višja. Eden izmed najočitnejših znakov globalnega segrevanja je tudi zviševanje gladine morja, kar pomeni, da se bo ogroženost obalnih predelov zaradi visokih plim v prihodnosti še povečala. Po podatkih Agencije za okolje se je povprečna višina morja ob slovenski obali v zadnjih 55 letih zvišala za približno 10 centimetrov ali povprečno za 1,7 milimetra na leto, v zadnjih 20 letih pa v povprečju za pet milimetrov na leto, kar je hitreje od evropskega in globalnega trenda. Po projekcijah se bo gladina Jadranskega morja do konca stoletja zvišala še za približno 40 centimetrov.