Poljska Slovenijo vabi k odstopu od istanbulske konvencije

Poljska po pisanju današnjega Dela pri tem omenja več možnih elementov nove konvencije. Med njimi sta zaščita pred moralno korupcijo otrok ter definicija otroka, skladna s konvencijo ZN iz leta 1989, a tako, da se njegovo starost začne šteti od spočetja. Omenjala bi tudi definicijo družine, po kateri so to le oče, mama ter otrok oz. otroci, ter možnost poroke le med moškim in žensko.

Ziobro je v minulih tednih istanbulsko konvencijo javno označil za feminističen izum, ki hoče upravičiti homoseksualno ideologijo. Namero o začetku postopka za formalni umik Poljske iz konvencije je napovedal konec julija in s tem sprožil nasprotovanje tako na Poljskem kot v tujini. Več tisoč Poljakov se je zbralo na protestih po državi, EU in Svet Evrope pa sta izrazila obžalovanje.

Po podpisu konvencije prepovedano telesno kaznovanje otrok

Istanbulska konvencija je prvi mednarodno zavezujoči instrument za preprečevanje in boj proti nasilju nad ženskami, vse od posilstva v zakonski zvezi do pohabljanja ženskih spolovil. Pripravil jo je Svet Evrope, najstarejša organizacija za človekove pravice v Evropi, evropsko sodišče za človekove pravice pa jo v relevantnih primerih citira kot pomemben pravni vir.

Slovenija je istanbulsko konvencijo podpisala leta 2011, ratificirala pa leta 2015. Istega leta je konvencijo ratificirala tudi Poljska. V Sloveniji je ratifikacijo na glasovanju konec leta 2014 podprlo 80 tedanjih poslancev. EU je konvencijo podpisala junija 2017, sedaj pa skupaj z državami članicami sodeluje pri pospešitvi procesa za zaključek pristopa h konvenciji.

V Sloveniji so po podpisu konvencije med drugim dopolnili zakon o preprečevanju nasilja v družini, eksplicitno je bilo prepovedano tudi telesno kaznovanje otrok.

Kakšno je stališče sedanje vlade glede istanbulske konvencije, ni znano. Odgovore pristojnih ministrstev na to vprašanje še čaka. Je pa poslanec vladajoče SDS Branko Grims, ki je po pisanju Dela leta 2014 podprl ratifikacijo, ob julijski napovedi Poljske tvitnil, da bi tudi Slovenija morala odstopiti od te konvencije.

Za SMC bi bil odstop od istanbulske konvencije nesprejemljiv

Janja Sluga je poudarila, da je osnovni cilj istanbulske konvencije Evropa brez nasilja nad ženskami in otroki. "To je dokument, ki ščiti dostojanstvo in enakost vseh državljank in državljanov, zato je tovrstna pobuda poljskega ministra za nas popolnoma nesprejemljiva," je dejala.

Usmeritve, ki jih predlaga Poljska in bi bile podlaga za nek nov dokument, po njenem mnenju ogrožajo slovensko ustavno in pravno ureditev. "Po našem mnenju bi nas vrnile v mračno preteklost, ko so bile zlorabe žensk in otrok nekaj normalnega," je opozorila.

"Istanbulska konvencija je velik civilizacijski dosežek in predstavlja velik korak naprej v obravnavi nasilja. Ravno zaradi tega je odstop od te konvencije in usmeritev na neka nova področja z ideološko obarvanimi pogledi za nas nesprejemljiva," je poudarila vodja poslanske skupine SMC.

Na vprašanje, ali po njenem mnenju vlada lahko sama odstopi od konvencije glede na to, da jo je ratificiral državni zbor, je odgovorila, da je to vprašanje za parlament. "Vsekakor pa Slovenija kot država o tem sploh ne bi smela razmišljati," je zatrdila.

Ministrstvo za pravosodje ne vidi razlogov za odstop od istanbulske konvencije

Na ministrstvu za pravosodje so potrdili, da so prejšnji teden prejeli dopis Poljske s pobudo za pripravo nove konvencije o družinskih zadevah, zaščiti otrok in boj proti nasilju v družini, kar ureja že istanbulska konvencija. Poudarili so, da ne vidijo razlogov za spremembo te ureditve, kar so zapisali tudi v odgovoru poljskemu ministrstvu.

V odgovoru na dopis poljskega ministrstva za pravosodje, ki so ga prejeli 25. avgusta, so zapisali, da je istanbulska konvencija pomemben mednarodni pravni akt na področju preprečevanja in boja proti nasilju nad ženskami in v družini. "Menimo namreč, da konvencija postavlja dobre temelje za soočanje z izzivi v naši družbi in utira pot naproti vrednotam, kot so enakost in dostojanstvo za vse državljane," so pojasnili. Dodali so, da po njihovi oceni mednarodno pravo, pravo EU in slovenska zakonodaja zagotavljajo ustrezne pravne okvire na tem področju.

"Zato za drugačno ureditev, kot jo ureja istanbulska konvencija, ne vidimo razlogov," so poudarili. Poleg tega bi predlagane spremembe po njihovem terjale tudi spremembo veljavne slovenske zakonodaje in celo ustave, so pojasnili. Navedli so še, da so pismo poljskega ministrstva posredovali tudi ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, saj gre za področje, ki vsebinsko sodi tudi v pristojnost tega ministrstva.