'Politiki, ne blatite svoje države!'

Nadzor nad tožilstvom zaradi nezadovoljstva politične stranke

Brezigarjeva je v svojih razmišljanjih tako izpostavila odrejen pravosodni nadzor nad delom tožilstva. Kot je dejala, se je ta začel "zaradi nezadovoljstva politične stranke s tožilkino odločitvijo, da začne pregon v konkretni zadevi".

Ob tem je poudarila, da je minister upravičen odrediti nadzor in temu niso nikoli nasprotovali, saj je lahko tak nadzor po njenih besedah celo dobrodošel, a le, če ima cilj doprinesti k uspešnemu poslovanju tožilstev in ni odrejen zaradi političnega ali medijskega efekta. "Zelo narobe pa je, če se z vnaprejšnjimi javnimi napovedmi in javnimi ocenami o domnevnih nepravilnostih, ki naj bi jih nadzor pokazal, kritizira delo tožilstva," je pripomnila.

"Od politike pričakujemo, da ne postavlja vprašanj, zakaj preganjamo določene storilce določenih kaznivih dejanj," saj predstavljajo takšna vprašanja, kot jih je tožilstvo po njenih besedah doživelo letos, "pritisk na neodvisen in strokovni organ slovenske države in kažejo na nespoštljiv odnos do tožilske inštitucije".

'Javni nastopi niso merilo kvalitete preiskovanja!'

Glede postopkov v zadevi Patria je Brezigarjeva dejala, da če državni tožilci javno ne ocenjujejo dela finskih tožilcev in o vsebini predkazenskega postopka ne dajejo izjav, to ne pomeni, da dela ne opravljajo. "Javni nastopi niso tisto merilo, ki bi nakazovalo na kvalitetno preiskovanje," je še dejala.

Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec je na navajanja Brezigarjeve glede nadzora odgovoril, da je bil nadzor na ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvu uveden zaradi nekaterih nejasnosti in neskladnosti v njenih odgovorih ministrstvu za pravosodje.

"Ker od generalne državne tožilke nismo dobili pojasnitev teh neskladij in nejasnosti, se je minister odločil odrediti nadzor. To je v odločbi tudi jasno navedeno," je opozoril.

Omenjene nejasnosti so se po njegovih besedah nanašale na vprašanje dodeljevanja oziroma predodeljevanja zadev, na vprašanje označevanja zadev kot posebej pomembnih in na vprašanje izločanja tožilcev. Pri teh institutih so se pojavljala vprašanja, na katera nismo dobili dovolj natančnih pojasnil o njihovi skladnosti z obstoječo zakonodajo, je dejal državni sekretar.

Vlada dovolila nadzor

Kot je znano, je pravosodni minister Aleš Zalar nadzor nad tožilstvom uvedel septembra, in sicer potem, ko je vodja poslanske skupine Zaresa Cveta Zalokar Oražem na tožilstvo naslovila vprašanje, povezano z uvedbo kazenskega postopka zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda.

Ker je predsednica ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva Tamara Gregorčič nadzor zavrnila, je morala o njem odločati vlada, ki je nadzor konec septembra dovolila.

V sklepu o izvedbi nadzora je zapisano, da bo ta zajemal pregled vseh zadev v obdobju od 1. 1. 2008 do 2. 9. 2009, v katerih so bili uporabljeni "institut označevanja zadev kot posebej pomembnih; institut izločitve, dodelitve in predodelitve; institut sopodpisa in evokacije; institut obveznih usmeritev oziroma navodil za odločanje, vodenje tožilskega dnevnika; ter institut nadzora nad pravilnostjo izvrševanja vseh navedenih zadev državnotožilske uprave".