Politika odloča, kdo bo dobil posle

Analize komisije za preprečevanje korupcije za obdobje med letoma 2003 in 2010 so izkazale več korupcijskih tveganj z vidika "ugrabitve države", politične in sistemske korupcije, ugotavlja komisija v poročilu za leto 2010.

Med drugim opozarja na izrazito nizko stopnjo konkurenčnosti oziroma na visoko stopnjo monopolizacije trga na področju nekaterih storitev, kot so farmacija, informatika in gradbeništvo. Pri storitvah, kot so informatika, odvetništvo in notarji pa opozarja, da "obstaja zelo omejen krog subjektov, ki poslujejo z državo". Obenem na določenih področjih – zopet informatika in odvetništvo – državna uprava, še bolj pa različne agencije, javni zavodi, ustanove in skladi "v nesorazmerno visokem deležu za opravljanje nalog najemajo zunanje izvajalce storitev, čeprav imajo za to zaposlene ustrezne javne uslužbence".

Svoje izsledke glede omejenega kroga subjektov, ki poslujejo z državo, komisija v poročilu začne s hipotezo o stanju odnosov slovenskega gospodarstva s proračunskimi uporabniki. Ta navaja, da "obstaja krog podjetij, ki z državo poslujejo na podlagi političnih povezav in ne na podlagi pravil, ki veljajo v tržnem gospodarstvu, ter da obstaja krog podjetij, katerih poslovanje s proračunskimi uporabniki je izredno stabilno". Hipotezo potrjuje z izračuni izplačil v treh obdobjih: od 1. januarja 2003 do 1. novembra 2004, od 1. novembra 2004 do 1. novembra 2008 in od 1. novembra 2008 do 31. decembra 2010.

Analiza je razkrila 65 podjetij, ki so prejemala plačila v mesečnem znesku nad 5.000 evrov pretežno v prvem in tretjem obdobju. V prvem obdobju so mesečno prejela v povprečju 374.805 evrov, v drugem obdobju 23.689 evrov, v tretjem obdobju pa 584.896 evrov. Na drugi strani so našli 252 podjetij, ki so prejemala izplačila v mesečnem znesku nad 5.000 evrov pretežno v drugem obdobju. Pri tem so ta podjetja v prvem obdobju mesečno prejela v povprečju 200.010 evrov, v drugem obdobju 6.168.729 evrov, v tretjem obdobju pa 408.863 evrov.

Nekatera od omenjenih podjetij komisija v poročilu predstavi na konkretnih primerih izplačil, vendar imen v poročilu ne navaja. Iz več grafov je razvidno, da so nekatera podjetja z državo poslovala zlasti v mandatih vlad Antona Ropa in Boruta Pahorja, druga pa v mandatu vlade Janeza Janše.

Komisija pa je ob tem identificirala tudi podjetja, na katera izplačila iz javne blagajne niso vplivala, je pa zanje značilno, da je poslovanje "zelo nefleksibilno" oziroma so v odnosu s proračunskim uporabnikom v monopolnem položaju. Med drugim gre za farmacevtska podjetja, ki tržijo medicinske pripomočke in za tako imenovana IT-podjetja (podjetja s področja informacijskih tehnologij). Nekatera med slednjimi so skoraj v celoti (več kot 90-odstotno, eno podjetje celo 98,6-odstotno) odvisna od poslovanja z državo. To pa po oceni komisije predstavlja visoko korupcijsko tveganje.

V sklepni oceni protikorupcijska komisija med drugim zapiše, da poslovno okolje v Sloveniji ni transparentno. "V njem vztraja preveč privilegiranih akterjev, katerih financiranje poteka v skladu z mehanizmi, ki niso tržni, pač pa so utemeljeni na interesnih povezavah," še navaja.