Biserka Marolt Meden, predsednica Združenja za dostojno starost, je v torkovi oddaji 24UR ZVEČER zatrdila, da politični odločevalci ne poznajo težav državljanov: "Se mi zdi, da ne vedo dovolj, ker se ne soočajo s konkretnimi problemi."

Izjava, ki v marsičem razgalja prizemljenost politike in njenih akterjev. Ko državljani bentimo nad novimi podražitvami, ko 26.000 ljudi čaka na mesto v domu za ostarele, ko je tiste, ki so pošteno delali, pa nimajo za domsko oskrbnino, sram, da so breme svojim družinam, se politika ukvarja s tem, ali bodo uspeli uskladiti svoje interese in sestaviti vlado, ali pa bi bilo morda bolje iti na predčasne volitve?
Cela vrsta zakonov v čakalni vrsti, politika pa se ukvarja sama s sabo
Medtem ko je v čakalno vrsto odšla cela vrsta zakonov, ki so jih pripravljali na ministrstvih in ki krojijo naša življenja, denimo nujno potrebnih sedem zakonov na ministrstvu za zdravje, štirje na ministrstvu za gospodarstvo, pa 13 na ministrstvu za pravosodje, se politika raje ukvarja z nenapovedanimi nadzori.
Trije člani Komisije za nadzor na obveščevalnih in varnostnih služb so se v torek v spremstvu kamer podali na nenapovedan obisk na NPU, in sicer zaradi poročanja nekaterih medijev blizu desnici, da policijo zlorabljajo za vohunjenje za nekaterimi politiki, domnevno, da bi "preprečili nastanek nove koalicije."

Prst pa je uperjen v nekdanjega premierja Marjana Šarca in njegovega sekretarja za nacionalno varnost Damirja Črnčeca. In v drugo smer, prst, uperjen v policijo, češ da je zlorabljena za politične namene, kar je prva dama policije Tatjana Bobnar v sredo ostro zanikala.
Šarec je nadzor označil za napad na policijo brez primere, Knovs pa da je želel ugotoviti napredek preiskave o financiranju stranke SDS. Janez Janša na drugi strani je zavrnitev vpogleda v določene podatke o tem primeru označil kot grožnjo ustavni ureditvi. Sredi medijske vojne pa se trudi glas dobiti stroka.
Piko na i včerajšnjemu političnemu spopadu pa postavlja napoved predsednika komisije v zadevi Kangler, Žana Mahniča, da se bodo zdaj ukvarjali s preiskovanjem morebitne zlorabe obveščevalno-varnostnih služb proti aktualnim poslancem in ministrom iz političnih namenov.
'Zdaj se mečejo bombice, kot se pred vsakimi volitvami'
"Ljudje, ki se morajo ukvarjati s tem, kako bodo preživeli mesec z minimalno plačo, kako bodo plačali šolske izlete za svoje otroke, kako bodo kupili šolske potrebščine v šoli, ki v resnici ni brezplačna, se nimajo časa ukvarjati s temi političnimi preigravanji," je jasna odvetnica Nina Zidar Klemenčič. Pravi, da ljudje z realnimi problemi politiko spremljajo kot nekaj oddaljenega, kot nekaj, kar ni del njihovega vsakdana, kot nekaj, kar se dogaja v nekem drugem svetu, ki nima povezave s problemi, s katerimi se vsakodnevno soočajo sami.

"Ravno zato si naša politika tudi dovoli to oddaljenost od realnih problemov, ker nima pravega stika s tem, v kakšnih stiskah živi človek," pravi in dodaja, da se s tem soočajo v svojem projektu, a žal tudi v tej vladi, ki je razpadla, niso našli primernega sogovornika.
Peter Pišek z Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije meni, da ljudje ne pristajajo na trenutne politične obračune, ki so posledica "brezvladja, vlade v odstopu".
"Zdaj se mečejo bombice, kot se pred vsakimi volitvami vsakemu politiku, sploh ni važno, s katere politične strani prihaja. Mislim, da je to malo cirkusa v tem obdobju, a ljudi to ne zanima, skrbi jih, kako bodo preživeli," pravi Pišek in dodaja: "To je neka folklora zadnjih nekaj volitev."

Gospodarstveniki sodelujejo z vsakokratno vlado, a problem je po Piškovem mnenju v "tretjerazrednih uradnikih, ki ne razumejo svoje vloge."Meni, da bi politika in javna uprava morali ustvarjati prijazno okolje za gospodarstvo in ljudi.
'Vlade se sestavijo samo zato, da vladajo, pred tem pa ne uskladijo ključnih politik'
Zidar Klemenčičeva trdi, da smo nezahtevni volivci, ker dovoljujemo, da še vedno vlada status quo. "Vlade se sestavijo samo zato, da vladajo, pred tem pa ne uskladijo ključnih politik in strategij. Lahko bi rekli, da pilota že dolgo ni več v letalu na Gregorčičevi," je prepričana.
"Imamo razpadajoče zdravstvo, imamo šolstvo, ki že dolgo ni več brezplačno, pa bi po ustavi moralo biti, imamo cel kup socialnih težav. Smo prebogata država, da bi imeli revne otroke," je ostra odvetnica, ki vzrok za omenjene probleme vidi v nefunkcionalnih vladah, ki razpadajo, ker so samodestruktivne, ne zato, ker bi bil vzrok nekje od zunaj. "Ker ljudje, ki so se dali skupaj, po dveh letih ugotovijo, da ne morejo delati, ker nimajo zadosti skupnih točk."
"Izhod vidim v zahtevnih volivcih, ki bodo volili ljudi, ki bodo predstavili strategije na ključnih področjih, torej na področju zdravstva, šolstva, varnosti, socialne države, konkurenčnosti, pravosodja ..." zaključuje Nina Zidar Klemenčič.
"Ljudje ne sledijo politiki, ne sledijo obljubam," pa opozarja Pišek, ki meni, da bi morali ljudje odpoklicati politike, če je treba. "Ljudje bi morali biti dobri opazovalci in dobri sodniki, morali bi pokazati svoje nezadovoljstvo. Slovenci smo pasivni. Bili smo narod hlapcev in bojim se, da še kar nekaj časa bomo, česar pa si ne zaslužimo, ker smo delavni, pridni, inovativni, imamo pa tudi geostrateško pozicijo," poudarja Pišek.
KOMENTARJI (193)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.