Avtorja prispevka: Vladimir Vodušek in Martina Pavlin
Za računalniško opismenjevanje je v letu 2003 največ naredil častni konzul Slovenije v Avstraliji Dušan Lajovic, ki je na računalniškem strežniku nekje na Tajskem objavil takoimenovano centralno aktivno evidenco, v kateri so bili shranjeni podatki o kaznivih dejanjih državljanov. Največ pozornosti pa so bili seveda deležni podatki o uslužbencih in sodelavcih nekdanje službe državne varnosti.
Vinko Vasle, urednik Jane, je povedal, da je glede afere Udba.net vesel, da si je lahko ogledal nekaj strani in se na seznamu našel kot tisti, ki so ga malo preverjali. Misli, da vse, kar se v preteklosti ne razišče, se nam vrne kot bumerang. Proti temu nima nič, nikomur se v zvezi s tem ni nič zgodilo, to Lajovičevo akcijo pa jemlje kot zelo dobrohotno.
Janez Markeš, urednik Maga, vidi Udba.net kot najpomembnejši dogodek letošnjega leta, ki je seveda prerastel v afero, pa nekako ne bi smel. Dejstvo je, da je imel neke zelo globinske aplikacije in ponovitev dilem, ki bi se morale pravzaprav razrešiti že vsaj leta 1991, pa se niso, še meni Markeš.
Podatkovna baza je vrgla nekaj madežev na marsikatero bleščečo kariero politikov, ki so seveda vedno čisti kot solza. Usode pa ni zapečatila nikomur.
Bojana Požarja, urednika priloge Bulvar, pa je v tej aferi presenetilo to, da ni dobila kakšnih posebnih političnih razsežnosti. Imela je le medijske razsežnosti, kar je normalno, ampak očitno so te stvari že toliko daleč za nami, da ljudi letos niso več tako zanimale, meni Požar.
Hude politične trenutke pa je leta 2003 preživljal tudi zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je bil v postopku zaradi namena ustanovitve diplomatske akademije v Portorožu.
Markeš meni, da je Dimitrij Rupel brez dvoma ena osrednjih političnih osebnosti, in je ves čas bil in še vedno ostaja. V tem je izredno spreten, občasno tudi ogrožen, če ne realno, pa vsaj virtualno. V teh napadih je lahko doživel, kako je biti politik, če si v nemilosti. Vasle pa je mnenja, da bi se Rupel glede na to, da so prihodnje leto volitve, pravzaprav moral pustiti zapreti in iz zapora ustanoviti neko novo politično stranko, in da bi med Slovenci zmagal. Požar pa Rupla ocenjuje kot individualista, da je bil vedno malo disident, v prejšnjem ali zdajšnjem režimu.
Kako tanka je linija med politiko, policijo, tožilstvom in sodstvom je pokazal primer Popovič. V stilu italijanskega šefa Berlusconija je imel Popovič velike ambicije, saj namerava z listo Koper je naš na prihodnjih državnozborskih volitvah prihodnje leto razširiti na celotno Slovenijo.
Za Požarja je Popovič v politiki padalec in ti gredo hitro navzgor ali pa se potem nekje zaustavijo in tonejo v neki povprečnosti. Njegove politične ambicije so gotovo večje, meni Požar. Vasle meni, da je Popovič nedolžen, in da gre vendarle tukaj za politični obračun. Markeš pa pravi, da je Popovičev prodor sam po sebi zelo povedan, se pravi, ljudje so izvolili nekoga, ki je bil nekaj drugega od tega, kar je sicer bilo ustaljeno in to je bil zelo močen impulz in signal.
Leto 2003 je bilo sicer bogato s političnimi aferami. Tistim akterjem, ki smo jih izpustili, se iskreno opravičujemo in jim želimo več sreče prihodnjič v letu 2004. V letu volitev namreč pričakujemo pogrevanje vseh starih afer, pa tudi odpiranje novih, saj bo dokazovanje korupcije nasprotnikom glavno politično orožje.
