Politična volja za ustanovitev pokrajin je, a meje bi vsi zarisali drugače

Slovenski predsednik Borut Pahor je uvodoma poudaril, da je posvet namenjen predvsem odgovoru na dva vprašanja: ali obstaja dovolj politične volje, da bi tokratni – že tretji – predlog ustanavljanja pokrajin v Sloveniji lahko bil uspešen ter ali je obstoječi strokovni predlog teritorialne členitve v osnovi dobra ali slaba podlaga za nadaljnjo obravnavo. "Treba se je zavedati, da je kljub prisotnosti stroke to danes politična razprava, zato bodo tudi mnenja zelo različna," je opozoril Pahor.

Med sodelujočimi na posvetu so bili poleg ključnih članov strokovne skupine, v kateri je sicer sodelovalo 60 strokovnjakov, tudi poslanci vseh parlamentarnih strank, predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca, predsednik Državnega zbora Dejan Židan, pa tudi župani in županje občin Murska Sobota, Ljutomer, Črna na Koroškem, Novo mesto in Pivka. Slednji, Robert Smrdelj, je tudi predsednik Zveze občin Slovenije.

Trenutni predlog predvideva teritorialno členitev na 10 pokrajin – Pomursko, Štajersko, Koroško-šaleško, Savinjsko, Zasavsko-posavsko, Dolenjsko-belokranjsko, Osrednjeslovensko, Gorenjsko, Goriško in Primorsko-notranjsko pokrajino. Poseben status bi pri tej delitvi imeli dve mestni občini, in sicer Maribor ter Ljubljana. Osnovni, temeljni kriterij za samostojno pokrajino, ki so ga upoštevali strokovnjaki pri pripravi predloga, je, da ima ta vsaj 100.000 in ne več kot 300.000 prebivalcev. Pri tem so po besedah izr. prof. dr. Boštjana Brezovnika, vodje strokovne skupine za pripravo pokrajinske zakonodaje, sledili priporočilom Sveta Evrope. Poudaril je, da lahko na pokrajine prenesemo le toliko pristojnosti in nalog, kot jih je zmožna opraviti najmanjša med njimi.

Predsednik DS Kovšca, ki je bil tisti, ki je pravzaprav pozval k ponovnemu poskusu za ustanovitev pokrajin, je v uvodnem nagovoru dejal, da pokrajine imamo in da bi bil po njegovem mnenju čas, da določimo tudi njihove pristojnosti. Dejal je, da je v enem izmed slovenskih časnikov prebral, da je zaskrbljujoče, da ni konsenza glede predloga niti znotraj strokovne skupine, in dejal, da ga je to presenetilo, saj kaj drugega kot konsenz je to, da se pri tako kompleksnem vprašanju strinja več kot dve tretjini od 60 strokovnjakov, ki so pri pripravi predloga sodelovali. "Cilj je, da dosežemo bolj participativno demokracijo in poskrbimo za večjo povezavo med centrom in zaledjem," je poudaril. Predsednik Pahor je na začetku udeležence prosil, da se na tem posvetu res osredotočijo na vprašanje teritorialne členitve, in ne na druga vprašanja, kot so pristojnosti posamezne pokrajine.

Uvodoma se je k besedi prijavil Zmago Jelinčič Plemeniti, predsednik SNS in vodja njihove poslanske skupine. "Zgodovinsko ima Slovenija štiri pokrajine, s Trianonsko mirovno pogodbo smo dobili še Prekmurje, pa Ljubljana bi morala imeti poseben status," je začel Jelinčič, ki je dejal, da je potrebna revitalizacija pokrajin, ne pa "izumljanje novih". Predlog je označil za neumnost, češ, da gre za deljenje Slovenije. "SNS tega ne podpira in se bo proti temu predlogu borila," je dejal in kmalu zatem zapustil dvorano. Pozneje v razpravi je dr. Borut Holcman, ki je znotraj strokovne skupine bil odgovoren za področje zgodovine teritorialnih členitev Slovenije, zbodel Jelinčiča in dejal, da je očitno manjkal pri urah zgodovine, saj je zgodovinsko pokrajina bila tudi Goriška, kar predvideva tudi aktualni predlog.

Besedo je zatem dobil župan Občine Murska Sobota, dr. Aleksander Jevšek, ki je dejal, da se vsi ukvarjamo s členitvijo samo, ne z vsebino predloga. Dejal je, da je naslednje ključno vprašanje, na katerega je treba odgovoriti, to, kakšno bo razpolaganje pokrajin s finančnimi sredstvi. Poudaril je, da je po podatkih vzhodni del Slovenije na 70 odstotkih razvitosti, medtem ko je zahodni del z Ljubljano vred na 102 odstotkih. Sicer je dejal, da se mu zdi obstoječi strokovni predlog dobra predloga za nadaljevanje, a opozoril na to, da je treba ranljivejšim regijam posvetiti potrebno pozornost. Dodal je, da je sam rojen na Koroškem, živi pa v Pomurski regiji – obe veljata za razvojno ogroženi regiji, Pomurska celo najbolj med vsemi.

Gregor Macedoni, predsednik Zveze mestnih občin Slovenije in župan MO Novo mesto, je dejal, da predlaga, da vse mestne občine podajo mnenje o obstoječem predlogu, saj jih je to za zdaj storilo osem od enajstih. "Mestne občine Slovenj Gradec, Velenje in Ptuj se zavzemajo za prvotni predlog," je dejal Macedoni o občinah, ki so že podale svoje mnenje.

Spomnimo, prvotni predlog je predvideval 11 pokrajin, in sicer Dolenjsko, Gorenjsko, Goriško, Južno, Vzhodno in Zahodno Štajersko, Koroško, Ljubljansko, Primorsko-notranjsko, Savinjsko-šaleško in Pomursko pokrajino. Ta predlog je ugajal Korošcem, saj so tako imeli samostojno pokrajino, na Ptuju bi bil sedež Vzhodno Štajerske pokrajine, pa tudi Velenje ne bi bilo združeno v Koroško-šaleško pokrajino. Strokovnjaki sicer ne odstopajo od trenutnega predloga, da je pokrajin največ 10, večina bi jih raje videla celo, da bi jih bilo manj, pa so z desetimi lažje dosegli konsenz. Macedoni je opozoril tudi na to, da MO Koper želi poseben status, kar so zapisali tudi v odzivu na obstoječi osnutek. V občini pričakujejo, da bodo v naslednjih fazah priprave zakonodaje ta status dodelili tudi njim, saj so, "kot prepoznava tudi veljavna zakonodaja, središče nacionalnega, regionalnega in mednarodnega pomena". Macedoni je sicer zaključil, da je ta predlog sicer zagotovo nadgradnja prejšnjega. Tudi Smrdelj, župan Občine Pivka, je poudaril, da je treba pustiti občinam, da povejo svoje in se na tak način oblikuje končna slika, da pa zagotovo obstaja politična volja, da se proces nadaljuje. To, da bi Ljubljana in Maribor dobila poseben status, je pomenljivo označil za "zanimivo stvar".

Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem, ki je bila tam kot predstavnica županov 12 županov koroške regije, ki so soglasno sklenili, da podpirajo ustanovitev pokrajin, a ne tega predloga, je dejala, da se boji, da politične volje za ta proces pravzaprav ni. "Bojim se, da gre bolj za interese, ki jih nekateri pri tem imajo," je dejala. Ob tem je, kot skoraj vsi prisotni, poudarila, da je cilj tega decentralizacija, da pa je pri določevanju mej regij treba gledati na to, kaj nas združuje – zgodovina, narečje – ne pa zgolj na število prebivalcev. Županja Občine Ljutomer, Olga Karba, je dejala, da je treba začeti razmišljati o tem, kakšne bodo pristojnosti posameznih regij, pohvalila pa je tudi imenovanje pokrajine Pomurska, in ne Prekmurska kot v prejšnjem predlogu – z nasmehom je opozorila, da je to zmotilo marsikaterega Prleka in podala v razmislek predlog, da bi pokrajino imenovali kar Prleško-Prekmurska.

Potem ko so svojih pet minut dobili prisotni župani, so na vrsto prišli prisotni člani strokovne skupine. Dr. Ciril Ribičič, ki je bil znotraj skupine zadolžen za področje ustavne ureditve in politične decentralizacije, je dejal, da če nimamo pokrajin, to vodi v nevarnost podrejanja drugim centrom moči. To, da se več kot deset tisoč prebivalcev ranljivih regij dnevno vozi v službo čez mejo v Avstrijo, je problem, ki ga centraliziranost Slovenije le še povečuje.

Dr. Dušan Plut, ki je bil odgovoren za področje teritorialne decentralizacije, je izpostavil, da ne gre za drugi poskus po letu 2009, ampak za tretji poskus ustanovitve pokrajin, z začetkom že leta 1998. Izpostavil je, da je konsenz pri tem predlogu največji do zdaj. "Temeljni cilj je večja usklajenost razvojnega procesa," je poudaril in dejal, da so pri oblikovanju regij poskušali upoštevati regionalne identitete na makro nivoju. "Stroka na koncu ni tista, ki bo odločala o tem, koliko pokrajin bo, ne moremo pa odstopati od temeljnih kriterijev – recimo to, da ima regija najmanj 100.000 prebivalcev," je razlagal njihov proces oblikovanja regij. "Konkretno – zavedamo se močne regionalne identitete na Koroškem, ampak če opustimo kriterij glede števila prebivalcev pri njih, moramo enako narediti tudi pri Posavju, Zasavju in Spodnjem Podravju," je strastno branil predlog. Koroška regija ima sicer okoli 70.550 prebivalcev. Dotaknil se je tudi Kopra, ki zahteva posebni status: "Kaj naj potem rečemo MO Celje in MO Kranj? Zakaj ne bi tudi oni imeli posebnega statusa?" Vztrajal je, da stroka ne sme opustiti osnovnih kriterijev.

Besedo so dobili tudi poslanci. V imenu Levice se je sveta udeležil Franc Trček. Dejal je, da imamo v Sloveniji ogromno raznolikih občin, ki morajo imeti različne pristojnosti – manjše občine morajo imeti manj obsežne naloge. Poudaril je, da sta za resno regionalizacijo potrebna dva politična mandata, vsaj pet ali šest let, "če ne želimo le populističnega reševanja stvari". Lidija Divjak Mirnik iz LMŠ je kratko in jedrnato odgovorila na ključni vprašanji posveta: politična volja obstaja, obstoječi strokovni predlog pa je dobra podlaga. "Ključni sta decentralizacija in učinkovitost pokrajin," je poudarila.

Matej Tonin iz NSi je dejal, da v stranki menijo, da osnutek ni optimalen, je pa neka osnova. Izpostavil je nekaj ključnih točk pri ustanavljanju regij, uvodoma pa je poudaril, kako pomembna je pokrajinska identiteta, vključno z narečjem. Dodal je še, da morajo biti regije odgovorne za vodenje lastnega prostorskega razvoja, koriščenje lastnih virov in učinkovito črpanje evropskih sredstev. "Prav tako pa pokrajine ne smejo biti odlagališče kadrov za navzgor ali navzdol. S tem mislim to, da tisti, ki jim ni uspelo na občinski ali državni ravni, ne začnejo delovati na pokrajinski ravni," je zaključil.

Franc Jurša iz stranke DeSUS je dejal, da politična volja obstaja, glede delitve pa so mnenja, da je bolje čim manj pokrajin, z besedami "Že 10+2 je veliko". Poudaril je, da ima ključno vlogo DZ, ki mora zbrati 60+1 glas za to pokrajinsko zakonodajo. "Treba nas bo še masirati, da ta zakon spravimo skozi," je dejal in s tem izvabil nasmeške strokovne skupine.

Andrej Rajh iz Stranke Alenke Bratušek je opozoril, da ustanovitev pokrajin pomeni, da "vpeljujemo 12 novih enot med 212 občin in vlado – to s seboj prinaša veliko novih, kompleksnih odnosov". Tudi on je poudaril, da ne smemo ignorirati šibkih pokrajin, kjer ljudje odhajajo na delo čez mejo, saj s tem dajemo moč tujim centrom moči in povečamo centraliziranost države.

’Vlada želi dati podporo procesu, ne pa različnim mnenjem zgolj dodati še enega’

Poslanec Igor Zorčič iz SMC je podal kritiko sodelujočim pri nastajanju predloga, ker parlamentarnih strank niso vključili v proces. Vprašal se je, kakšno je stališče vlade in ali to sploh podpira. Ko je besedo dobil minister za javno upravo Rudi Medved, je dejal, da se vlada do tega trenutka vsebinsko do predloga pokrajin ni opredeljevala, ker želijo dati podporo procesu, ne pa različnim mnenjem zgolj dodati še enega. Dejal je, da je njegovo mnenje, "da bi bilo lažje, če bi sprva opredelili nekaj osnovnih nalog pokrajin, potem pa risali zemljevid". Skozi razpravo je bilo pogosto zaslediti različna mnenja glede tega, kaj bi bilo bolj smiselno storiti prvo – začrtati meje pokrajin ali opredeliti njihove pristojnosti ter funkcije. Vodja strokovne skupine Brezovnik je poudaril, da pokrajini nočejo dati več pristojnosti, kot jih je zmožna prenesti.

Jože Tanko iz SDS je dejal, da je zemljevid neskladen s številnimi obstoječimi organizacijskimi enotami in izpostavil, da bi meje verjetno vsi zarisali drugače. Opozoril je tudi na to, da je osrednjeslovenska pokrajina tista, ki Slovenijo praktično razdeli na dva dela.

Najbolj predlogu nasprotujejo Korošci

Predsednik Državnega zbora Židan je dejal, da bo vlada predlog podprla v primeru, da bo prišel od lokalnih skupnosti navzgor. Opozoril je, da so po pogovoru s predstavniki regij ugotovili, da so najbolj izrazito proti predlogu na Koroškem, številne pripombe pa so tudi na Štajerskem. Korošci namreč želijo samostojno pokrajino, ki jo upravičujejo zgodovinsko in z močno regionalno identiteto, županja Črne na Koroškem pa je dejala, da če bi država pravilno izvajala regionalno politiko, bi Koroška imela tudi več kot 100.000 prebivalcev. Potem je dodala: "Upam, da vremena Korošcem bodo se zjasnila," in tako na obraz prisotnih privabila nasmehe, saj gre za obnovitev verza iz drugega soneta Prešernovega Sonetnega venca.

Ob zaključku posveta je predsednik Pahor rekel, da pri pripravi pokrajin ni treba hiteti, ampak da hkrati ne smemo odlašati. "Po tem, kar sem slišal danes, lahko rečem, da ni zaznati splošnega navdušenja, pa tudi splošnega zavračanja ne, kar je spodbudno," je dejal. Izpostavil je tudi, da nihče ni preslišal poziva Korošcev.