Politična analiza – komu ali čemu se približuje Golobova vlada?

Nekdanji zunanji minister in literat Dimitrij Rupel je nedavno izdal obsežno knjigo o politični zgodovini in njeni sedanjosti ter jo naslovil Približevanje. Komu ali čemu se, s porazno javnomnenjsko podporo, ki je še nižja od tiste, ki jo je v izdihljajih mandata beležila zadnja Janševa vlada, po njegovem mnenju približuje trenutna oblast? In kaj meni o tezi oziroma "scenariju" predsednika SDS Janše Janše, da Slovenijo aprila čakajo predčasne volitve? "Ta vlada ima velikansko podporo v parlamentu in ali bo ta vlada se naveličala vladati ali ne, ni odvisno od teh raziskav in rezultatov, ampak od njene volje. Njena volja pa je, kot sem jaz prebral v različnih medijih, trdna," razmišlja Rupel.

Podobno ocenjuje tudi član širšega vodstva koalicijskih Socialnih demokratov Jernej Štromajer: "Dokler ima vlada takšno podporo v parlamentu štirideset poslancev, Gibanja svobode in pa sedem ter pet poslancev SD in Levice, jaz ne vidim razloga, da ne bi bile naslednje volitve redne. Je pa res, da si bo ta vlada oziroma ta koalicija še morala priboriti naslednji mandat." Medtem ko javnomnenjski rezultat predsednika SD Matjaža Hana, kot eden od njegovih svetovalcev na ministrstvu za gospodarstvo razume kot dokončno politično sanacijo afere sodne stavbe na Litijski.

Velika koalicija – prihodnja realnost ali politična utopija?

Po zgledu nekaterih tujih držav in zaradi razočaranja nad domačo levosredinsko vlado je Rupel naklonjen ideji velike koalicije. "Zdaj pa bom povedal zelo naravnost, da bi si Slovenija morala izbrati eno ekipo, ki je, ki je dovolj izkušena in ki ima kvalifikacije in tako naprej. Za spoprijemanje z najhujšimi in najresnejšimi problemi. Jaz mislim, da velika koalicija ne bi bila slaba rešitev." Štromajer, ki je bil na nedavnih evropskih volitvah strateg kampanje SD je do takšne rešitve na domači politični sceni skeptičen, saj da države po Evropi z velikimi koalicijami gradijo "sanitarne kordone" pred desnimi populisti, kakršne sam prepoznava v opozicijski SDS.

Na tej točki se je med sogovornikoma vnela burna polemika o domači socialni demokraciji, njihovi jugoslovanski politični predhodnici in ciljni skupini volivcev, ki naj bi jih nagovarjali. Kot zunanjepolitična poznavalca z nasprotnih ideoloških polov ter drugih generacij sta Rupel in Štromajer tudi zelo drugače ocenila slovensko priznanje Palestine ter obisk predsednika vlade Roberta Goloba pri ameriškem predsedniku Joeju Bidnu.

Na Novi Univerzi nastaja priročnik za volitve

Kaj pa politična osamosvojitev Anžeta Logarja od opozicijske SDS? Volivci so v anketi Mediane po novem nepovezanemu poslancu, ki je napovedal ustanovitev svoje stranke Demokrati, podelili višjo povprečno oceno kot prejšnji mesec. Ni pa na lestvici politikov bistveno odskočil od konkurence.

Rupel pravi, da je Logarju svetoval ustanovitev svoje stranke. Ter razkril, da nameravajo v krogu Nove univerze pripraviti neke vrste "priročnik za prihodnje volitve." Kdo so soavtorji in komu bo namenjen lahko prisluhnete v tokratnem podcastu. Kot tudi, kako temu konkurira program SD in njihova najbolj znana predvolilna obljuba; 30 dni do zdravnika.

Vpliv Trumpa ali Harris na Slovenijo

Čeprav povsem druga generacija, sta tako Rupel kot Štromajer oba nekdanja Fulbrightova štipendista. Gre za prestižen in ugleden program, ki je namenjen slovenskim doktorskim študentom in podoktorskim raziskovalcem za gostovanje v ZDA ter obratno. Tudi zato sta razmišljala o vplivu ameriških volitev na Slovenijo. Kaj bi pomenila izvolitev "slovenskega zeta" Donalda Trumpa? Je sploh kakšna bistvena razlika, če bi slavila Kamala Harris? In kam bi se po njunem mnenju lahko nagnilo sedem nihajočih zveznih držav?

Udobno se namestite. Zagrabite pokovko. In prisluhnite lucidnim duelom ter političnim analizam tokratnih gostov političnega Popkasta.