Majski Politbarometer je pokazal, da je podpora vladi 41-odstotna (aprila 45-odstotna), ne podpira pa je 42 odstotkov vprašanih (aprila 40 odstotkov). Pri ocenjevanju delovanja državnih organov so opazili trend upadanja - razen pri opoziciji, ki pridobiva, je danes pojasnil predstojnik Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na Fakulteti za družbene vede Niko Toš. Delež tistih, ki ne vedo, za katero med strankami bi se opredelili, se je z aprilskih 37 povečal na 47 odstotkov.
V sklopu, ki se nanaša na strankarska opredeljevanja, bi se za LDS opredelilo 21 odstotkov, za SDS osem in za ZLSD sedem, sledijo pa SLS (pet odstotkov), NSi (štirje odstotki), SMS (trije odstotki), SNS (dva odstotka), DeSUS (odstotek), za nobeno od teh strank dva odstotka vprašanih, neopredeljenih pa je kar 47 odstotkov.
Nastop bivšega predsednika republike Milana Kučana pred haaškim sodiščem je na lestvici od 1 do 5 dobil oceno 4,15.
Na lestvici od 1 do 5 je med državnimi organi delo vlade ocenjeno z 2,84, delo predsednika vlade s 3,02, državnega zbora z 2,77, predsednika državnega zbora s 3,5, opozicije z 2,95, predsednika republike pa s 3,42. Med ministrstvi je najbolje ocenjena služba vlade za evropske zadeve, najslabše pa ministrstvo za gospodarstvo. Vprašani med institucijami najbolj zaupajo tolarju, najmanj pa sodiščem in političnim strankam.
V sklopu aktualnih vprašanj se je tokrat znašel Kučanov nastop pred sodiščem v Haagu. Velika večina oziroma 67 odstotkov vprašanih je Kučanov nastop v Haagu ocenila pozitivno, le trije odstotki pa negativno.
Slovensko javno mnenje
Na novinarski konferenci so predstavili tudi izsledke raziskave Slovensko javno mnenje, ki so med drugim pokazali, kako zelo pomembno se vprašanim zdi vprašanje zdravstva in sociale. Z materialnimi razmerami je zadovoljnih 45,8 odstotka vprašanih (leta 1999 30,9 odstotka), nezadovoljnih pa 10,3 odstotka vprašanih (leta 1999 22,2 odstotka). Ostali so na vprašanje odgovorili z "nekje vmes". Med vrednotami je na najvišjem mestu internet, največje je zaupanje v družino, šole in tolar, najmanjše pa v politične stranke.
Skoraj dve tretjini (59,4 odstotka) vprašanih meni, da Slovenija le malo ali pa sploh nič resnično socialna država. Država bi morala biti odgovorna predvsem za zdravstveno oskrbo, štipendije in boljši standard upokojencev.
V poglavju o vključevanju Slovenije v mednarodne povezave so vprašani menili, da je najprimernejša zunanja politika Slovenije v prihodnje opora na skupno zunanjo politiko EU (43,1 odstotka); 25 odstotkov vprašanih želi, da Slovenija oblikuje svojo politiko, za nevtralno Slovenijo pa se zavzema 15,4 odstotka vprašanih . Samo 1,2 odstotka jih meni, da bi se morali opreti na zunanjo politiko ZDA.
