Kot so pokazali rezultati redne mesečne javnomnenjske raziskave Politbarometer, bi namreč marca za vstop v Evropsko unijo glasovalo 71 odstotkov (februarja 62 odstotkov), proti deset odstotkov vprašanih, vstop v zvezo Nato pa bi na referendumu podprlo 48 odstotkov vseh anketiranih (februarja 37 odstotkov), medtem ko bi jih bilo proti 28 odstotkov. Nekoliko je upadel tudi delež neopredeljenih glede vstopa Slovenije v obe integraciji - glede vključitve v zvezo Nato je neodločenih še 23 odstotkov (februarja 27 odstotkov), glede vstopa v EU pa še 19 odstotkov. Sicer je, kot je na današnji novinarski konferenci dejal predstojnik Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na Inštitutu za družbene vede FDV Niko Toš, referendum o EU že "dobljen", tudi izid referenduma o vstopu v Nato pa je po njegovem mnenju bolj ali manj določen.
Referendumov 23. marca o vstopu Slovenije v Nato in EU bi se udeležilo 88 odstotkov vprašanih (februarja 86 odstotkov), doma bi jih ostalo šest odstotkov, enak odstotek pa je tudi neopredeljenih, so pokazali rezultati. Med udeleženci referenduma bi jih za vstop v Nato glasovalo 52 odstotkov (proti 28 odstotkov), s kar 65-odstotki pa vstop v Nato podpirajo tisti, ki bi se referenduma udeležili in so opredeljeni. Med udeleženci referenduma bi jih za vstop v EU glasovalo 76 odstotkov, proti desetina, neopredeljenih pa je še 14 odstotkov vprašanih.
Tistim, ki so se glede stališča do vstopa Slovenije v Nato opredelili za ali proti, je bilo postavljeno tudi vprašanje, ali bi lahko svoje stališče na osnovi novih argumentov še spremenili. 70 odstotkov anketirancev je na to vprašanje odgovorilo, da je njihovo mnenje trdno (februarja 65 odstotkov), 25 odstotkov pa da bi svoje mnenje lahko spremenili (februarja 30 odstotkov).
Na prvo mesto lestvice tistih, čigar argumentom v razpravi v zvezi z EU in Nato vprašani najbolj zaupajo, se je ta mesec uvrstil bivši predsednik republike Milan Kučan, drugi je minister za evropske zadeve Janez Potočnik, sledijo pa predsednik republike Janez Drnovšek, predsednik državnega zbora Borut Pahor in rektor ljubljanske univerze Jože Mencinger. Anketirance so spraševali tudi, ali sprejemajo argumente o vstopu Slovenije v Nato in EU, ki so jih predstavili predsednik Evropske komisije Romano Prodi, generalni sekretar zveze Nato George Robertson in evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Glede argumentov Prodija je na vprašanje pritrdilno odgovorilo 40 odstotkov vprašanih (13 odstotkov nikalno), argumente Verheugna sprejema 37 odstotkov (ne sprejema jih 14 odstotkov), Robertsonove argumente pa 34 odstotkov anketirancev (zavrača jih 20 odstotkov).
Zrasla je tudi podpora vladi Antona Ropa, saj jo je marca podpiralo 49 odstotkov vprašanih (februarja 47 odstotkov), podporo pa ji je odreklo 36 odstotkov anketirancev. Med ministrstvi so vprašani marca najvišje ocenili službo vlade za evropske zadeve, sledijo ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, ministrstvo za kulturo in ministrstvo za zunanje zadeve, na rep lestvice pa sta se uvrstila ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za gospodarstvo. Anketiranci so med institucijami marca najbolj zaupali predsedniku republike, tolarju in predsedniku vlade, najmanj pa cerkvi, sodiščem in strankam.
Z demokracijo je zadovoljnih 42 odstotkov vprašanih (nezadovoljna je kar polovica vprašanih), kar je več kot februarja (39 odstotkov). Zadovoljstvo z materialnimi razmerami glede na februar v marcu ostaja identično - zadovoljna je dobra polovica (54 odstotkov), nezadovoljnih z materialnimi razmerami pa je 44 odstotkov anketiranih.
Največ anketiranih bi med strankami svoj glas enako kot februarja namenilo LDS (27 odstotkov), sledita pa ji največja opozicijska stranka SDS in ZLSD (obe po sedem odstotkov). SLS bi volilo pet odstotkov vprašanih, SNS, SMS in NSi po tri odstotke vprašanih, DeSUS pa odstotek anketirancev. Neopredeljenih je bilo 40 odstotkov respondentov.
V marčevsko anketo Politbarometer je bilo sicer vključenih 911 respondentov, realizacija vzorca pa je bila 46-odstotna.