V septembrski javnomnenjski raziskavi Politbarometer so pred bližnjimi državnozborskimi volitvami anketirane povprašali, za katero stranko bodo volili 3. oktobra. V vprašanju so navedli osem parlamentarnih strank in dve zunajparlamentarni, Slovenija je naša (SJN) in Aktivna Slovenija (AS), anketiranci pa so se lahko opredelili tudi za katero od drugih strank.
Med 738 opredeljenimi bi jih 28 odstotkov volilo LDS, 21 odstotkov pa se jih je opredelilo za SDS. ZLSD bi dobila 10-odstotni delež, SMS odstotek manj, NSi in SNS pa vsaka po sedem odstotkov. Da bi volili DeSUS, je odgovorilo pet odstotkov vprašanih, prav toliko se jih je odločilo za SLS. Štirje odstotki vprašanih bi izbrali SJN, dva odstotka AS, trije odstotki pa katero od drugih strank.
Pri tem vprašanju je bila opredeljenost anketiranih precejšnja; neopredeljenih je bilo namreč 23 odstotkov. Med tistimi, ki so navedli katero od strank, pa je 44 odstotkov takih, ki glede izbire stranke na volitvah 3. oktobra še niso povsem odločeni.
Razpoloženje volivk in volivcev so Raziskovalci Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij (CJMMK) pri Fakulteti za družbene vede (FDV) merili tudi z nekaterimi drugimi vprašanji. Pri merjenju strankarskih preferenc se tako pokaže nekoliko večji delež neopredeljenih. Kot običajno so namreč anketirane povprašali, katero stranko bi volili oziroma jim je najbližje. Primerjava s prejšnjima mesecema je pokazala, da je stopnja opredeljenosti bistveno porasla, saj je bilo avgusta neopredeljenih 44 odstotkov vprašanih, tokrat pa le še 32 odstotkov.
Kot je dejal predstojnik CJMMK Niko Toš, zadnje tri meritve sicer kažejo, da so pridobile SDS, ZLSD in SNS. Pri vprašanju o strankarskih preferencah se je namreč v septembru za SDS opredelilo 17 odstotkov vseh vprašanih, junija in avgusta pa 14 oziroma 13 odstotkov. Za ZLSD se je septembra izreklo osem odstotkov vprašanih, junija in avgusta šest oziroma pet odstotkov. SNS pa je s treh odstotkov preferenčne podpore v preteklih merjenjih tokrat prišla na pet odstotkov.
Na prvem mestu je z 21 odstotki preferenčne podpore LDS (junija 19 odstotkov, avgusta 20 odstotkov). NSi je kot najbližjo stranko oziroma stranko, ki bi jo volili, navedlo pet odstotkov vprašanih, junija pa jih je bilo še enkrat toliko. SLS so tako kot avgusta izbrali štirje odstotki, SMS pa oba meseca trije odstotki. Za DeSUS se v treh vseh merjenjih izrekata dva odstotka vprašanih.
Več kot polovica vprašanih (52 odstotkov) je dejalo, da se bodo na volitvah odločali predvsem za stranko, pri 27 odstotkih pa bo odločitev vezana na kandidata. Sicer je svojo zagotovo udeležbo na volitvah napovedalo 62 odstotkov vprašanih. Da se bodo volitev verjetno udeležili, je odgovorilo 23 odstotkov, da verjetno ne bodo odšli na volišča pa sedem odstotkov vprašanih. Sedem odstotkov je zagotovilo, da se volitev zagotovo ne bo udeležilo.
V raziskavi, ki poteka na osnovi pogodbe med omenjenim centrom, uradom vlade za informiranje ter ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, je sodelovalo 953 anketiranih. Telefonsko anektiranje pa je bilo izvedeno v začetku tega tedna.
