Zdaj 43-letna Karla je menstruacijo dobila pri 14 letih, a se ji ciklus tudi po nekaj letih ni uredil. "Ko sem bila stara približno 20 let, sem z grozo ugotovila, da mi telesna teža raste, pa res nisem veliko jedla," nam je zaupala in pojasnila, da je kot vzgojiteljica vsak dan z otroki preživela zelo aktivno. "Veliko smo hodili, a sem kar vzhajala".
Hkrati se ji je menstruacija pojavila le še tri do štirikrat letno. Ves čas je bila utrujena, slabo je spala, trebuh je bil ves čas napihnjen, bolele so jo dojke. Pri ginekoloških pregledih so poskušali sprožati menstruacijo, a jajčniki niso in niso delali. Postavili so ji diagnozo PCOS in ji povedali, da bo težko zanosila.
Sindrom policističnih ovarijev (PCOS) se začne razvijati že zelo zgodaj po nastopu menstruacije. Prizadene do 10 odstotkov žensk v starosti od 20 do 50 let, kar pri nas pomeni približno 30.000 žensk, pravi primarij Darija Strah, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, Diagnostični center Strah. Pojasnjuje, da točnega vzroka sicer ne poznamo, a v posameznih družinah opažamo enake znake pri ženskah v vseh generacijah.
"Bila sem povsem obupana. Diete niso pomagale, lasje so mi izpadali v šopih," pripoveduje 43-letnica. Ko je svoji ginekologinji zaupala, da se počuti depresivno, ji je ta pomagala priti do psihiatra. Pomagali so ji tudi zanositi, in sicer z umetno oploditvijo. "Po težki nosečnosti sem rodila dve zdravi deklici, moji sončici," pravi. Po porodu je menstruacija zelo dolgo izostala. "Začenjala me je boleti glava, večkrat kot migrena, na temenu sem bila že skoraj brez las, po bradi so mi vsak dan poganjale nove črne dlake. Ko sem stopila nekega dne na tehtnico, sem se zavedla, da tako ne morem več živeti," razlaga.
Pri 140 kilogramih se je odločila in pomoč poiskala pri vseh specialistih, ki so nujni, da te pošljejo na bariatrično operacijo - odstranitev dela želodca. Po operaciji je bilo hudo, težko je okrevala, a je zdravnike zares ubogala in po letu dni shujšala za 40 kilogramov, po dveh pa je imela 90 kilogramov manj. "Menstruacija je sedaj redna, počutim se dobro, a vem, da bom morala do konca življenja živeti tako, kot že zadnjih nekaj let - fizična aktivnost in primerna hrana ter redne kontrole pri zdravnikih," pravi in pojasnjuje, da je aktivna cela družina: "Pravi športniki smo postali".
"PCOS bolnic se drži stigma, da smo lene in debele, nihče pa ne vidi, da smo hude bolnice," še poudarja. Kot pravi, je imela srečo, da so se zanjo zavzeli ginekologi, a pot do končne ozdravitve je morala še sama "zgarati". Čeprav si marsikdo želi, da bi obstajale čudežne tabletke, tega ni. "In res je čas, da bi o tej bolezni bilo v Sloveniji več govora, želim pa si seveda, da bi lažje prišli do tistih zdravnikov, ki to bolezen dobro poznajo in vedo, kako zdraviti," je še poudarila.
27-letnica: Menstruacija je zamujala, začela sem opažati povečano poraščenost
27-letna magistrica psihologije se je s PCOS prvič srečala v začetku leta 2020, ko je po več letih prekinila s hormonsko kontracepcijo. "Z željo, da spoznam svoj naravni menstrualni cikel, telo prečistim ter se ga tudi sama naučim spremljati," pripoveduje Urša. Čeprav je imela prvo leto še relativno redno menstruacijo, so bili cikli različno dolgi, počasi pa se ji je začela nabirati tudi telesna teža. "To sem pripisovala nezdravemu, stresnemu življenjskemu slogu ter predvsem temu, da sem se premalo gibala".
Nato pa ji je izostala menstruacija, prav tako je začela opažati povečano poraščenost. "To je bilo zame zelo neobičajno, saj imam načeloma zelo svetle dlake in s poraščenostjo obraza, nog in rok nisem nikoli imela večjih težav," razlaga.
Po pomoč se je najprej obrnila na splet, kjer je več virov nakazovalo na to, da telo po toliko letih hormonske kontracepcije rabi nekaj časa, da vzpostavi normalno hormonsko ravnovesje. Počakala je nekaj mesecev, vendar se stanje ni spremenilo, počutje pa se je zgolj slabšalo. Opazila je tudi zmedenost, pogosto je imela težave z zbranostjo, težko je ohranjala pozornost pri visoko zahtevnih nalogah.
"Iz ambulante sem odšla razočarana, brez odgovorov"
Med brskanjem po spletu je zasledila tudi sindrom policističnih jajčnikov in za strokovno mnenje prosila svojo ginekologinjo. "Žal mi ni nudila obravnave, ki sem jo pričakovala," razlaga 27-letnica, ki je bila običajno z njenim delom zadovoljna. Čeprav je na jajčnikih opazila spremembe, ciste, ji je dejala, da se stvari še lahko obrnejo na bolje. "Vprašala sem jo, na kakšne načine lahko sama pripomorem k spremembi na bolje, vendar odgovora žal nisem dobila," pravi. Ginekologinja ji je zgolj predpisala hormonska zdravila.
"Iz ambulante sem odšla razočarana, brez odgovorov," prav zato se je določila za drugo mnenje, ki ga je poiskala v samoplačniški ordinaciji. Opravila je dodatne analize in preglede, ki so potrdili diagnozo PCOS. "Od nove ginekologinje sem dobila tudi dodatna priporočila glede prehrane, dodatkov in gibanja, ki sem jih precej dosledno upoštevala," pravi. Prav tako je dobila recept za zdravilo in prava prehranska dopolnila, dodajala je tudi omega in svetlinovo olje. "Po treh mesecih terapije se je menstruacija po devet-mesečni pavzi povrnila," pripoveduje. Izboljšali so se tudi drugi simptomi. "Po šestih mesecih sem šla ponovno preverit tudi hormonske vrednosti, ki so se precej znižale ter so že blizu normalnih vrednosti," je vesela.
Več o tem, kaj vse prinaša PCOS in kako se celostno pristopa k zdravljenju, nam je podrobno razložila primarij Darija Strah dr. med., spec. ginekologije in porodništva iz Diagnostičnega centra Strah. Pogovor s strokovnjakinjo bo v celoti objavljen v nedeljo.
21-letnica: Bilo mi je rečeno, da nisem dovolj hud primer
21-letna Petja je za policistične jajčnike izvedela ob svojem prvem ginekološkem pregledu, ko je bila stara 18 let. "Takrat sem se za ginekološki pregled odločila, ker sem v roku par mesecev po obrazu dobila veliko aken, kljub temu, da prej nikoli nisem imela težav s tem. Poleg tega sem imela tudi zelo neredno menstruacijo," je dejala in pripomnila, da je včasih ni imela tudi po več mesecev.
"Moja prejšnja ginekologinja je takrat opravila ultrazvok in mi zgolj navrgla, da, joj, pa 'imam res 10 cist na desnem jajčniku'. Potem je bežno omenila, da gre za policistične jajčnike in da je to zelo pogosto pri ženskah vseh starosti," razlaga 21-letna Ljubljančanka. Kaj več ji ni povedala, sama pa tudi ni vedela, kaj naj sploh vpraša. Kontracepcijskih tablet ji zaradi migren ginekologinja ni želela predpisati, napotila jo je k endokrinologu, zaradi aken pa tudi k dermatologu. Na oba pregleda je čakala skoraj leto dni.
Endokrinolog je na podlagi krvnih izvidov potrdil diagnozo in se strinjal s predpisanim zdravilom. A kljub temu, da je o pomenu hormonov v njeni krvi spraševala tudi endokrinologa, ni zares razumela, kaj PCOS sploh je. "Predvsem pa mi je bilo rečeno, da nisem dovolj hud primer, da bi potrebovala kaj drugega, saj nisem prekomerno težka in tudi s prekomerno poraščenostjo nisem značilno težek primer". Naročili so ji torej, naj dve leti prejema omenjeno zdravilo "in potem je to to".
Kljub zdravilom je menstruacijo dobivala na 14 dni, v začetku pa tudi prebavne motnje z močnimi krči, ki so ji povzročali mravljince od pasu navzdol. Večkrat se je v skrbeh obrnila na svojo ginekologinjo, ki pa ji je predpisala še dodatne hormonske tablete in tablete za bolečine. "Situacija se ni popravila in obupana sem nehala jemati zdravila, ker je ginekologinja vztrajala, da se moram zdraviti dve leti, jaz pa tega res nisem želela več," razlaga.
Nehala je jemati zdravila. Zamenjala je ginekologinjo in nova zdravnica ji je razložila, da obstaja posebna oblika PCOS, ki se imenuje ''lean type PCO'', značilen za ''suhice''. "Opravili sva krvne preiskave, ki so pokazale, da imam tisto obliko policističnih jajčnikov, kjer ni prevelike količine androgenov (razlog za akne, poraščenost), a moje telo ne ovulira". Čeprav se je malo prestrašila neplodnosti, jo je ginekologinja potolažila, da se bosta s problemom soočili, ko bo želela otroke. Odločila se je za bolj blago obliko kontracepcije, hkrati pa jo zaradi značilne inzulinske rezistence celostno obravnava skupina strokovnjakov, ki so ji določili pravilno prehrano in posebna prehranska dopolnila.
"Ženske so po diagnozi velikokrat prepuščene same sebi"
Prehranska terapevtka Simona Fabjan in prehranska svetovalka Urška Rojko, ki je tudi osebna trenerka, specializirana za vadbo žensk, se pri svojem delu pogosto srečata z ženskami s PCOS. "Ženske s tem sindromom se pogostokrat zatečejo k nama v želji po izgubi odvečne telesne maščobe," pravita. Ob poslušanju zgodb pa vedno znova ugotavljata, da so ženske velikokrat prepuščene same sebi. S strani zdravnikov so jim podane preohlapne informacije, zato največkrat le-te iščejo po spletu in pri različnih "strokovnjakih", kjer so jim podane celo napačne in škodljive usmeritve, razlagata.
Podobno so poročale tudi naše sogovornice. 21-letna Petja meni, da je javno zdravstvo preveč obremenjeno, da bi si ginekolog vzel dovolj časa za svojo pacientko in ji vse v miru razložil. Dodaja, da lahko posameznica samo upa, da jo bo poslušal. Ženskam svetuje, da čim prej poiščejo ustrezno pomoč in najdejo zdravnika, ki jim bo znal prisluhniti in jih celostno obravnavati. "Za ženske, predvsem mlade, bi bilo koristno, da bi jih spodbujali, da redno hodijo na ginekološke preglede in skrbijo za svoje zdravje," pravi. Zdi se ji, da je splošno prepričanje pri mladih puncah, da greš h ginekologu samo takrat, ko želiš kontracepcijo ali pa ko se odločiš imeti otroke.
Tudi Fabjan in Rojko menita, da dekleta in ženske na splošno niso dovolj ozaveščene in nimajo dovolj znanja o menstrualnem ciklu. "O tem, kako je videti zdrav menstrualni cikel ter kako pomemben je za delovanje celotnega telesa," pravita in pojasnjujeta, da je menstrualni cikel vitalni znak ženskega zdravja, zato bi mu morale ženske in tudi osebni zdravniki posvečati več pozornosti.
Z namenom ozaveščanja o morebitnih zdravstvenih posledicah PCOS ter pomembnosti dolgoročnega uravnavanja simptomov s pomočjo primernega življenjskega stila sta ustvarili Instagram profil (PCOS akademija). "Večina žensk se ne zaveda, da pri PCOS ne gre le za reproduktivno motnjo, pač pa za endokrino motnjo, ki vpliva na celotno telo - mentalno zdravje, reproduktivno zdravje, kožo, srčno žilni sistem, presnovo in imunski sistem. Običajno so seznanjene le s tem, da bodo težje zanosile," pravita.
"A seveda je najbolj pomembno, da se pri motnjah menstruacije najprej postavi pravilna diagnoza s strani zdravnika," dodaja primarij Strahova. "Ni vsaka nepravilna menstruacija že PCOS, izločiti moramo druge bolezni, ki so PCOS zelo podobne, a se seveda zdravijo povsem drugače," je pojasnila.
Glavnih nekaj iztočnic oz. nasvetov, s katerimi si lahko ženske s PCOS pomagajo:
PREHRANA - Prehrana, ki bo podprla uravnavanja krvnega sladkorja, pripomogla k zmanjšanju vnetnih procesov in okrepila njihovo črevesno mikrobioto. Pogosto so jim svetovane zelo nizko hidratne diete, vendar so take težke restrikcije nepotrebne in so tudi mentalno škodljive, saj lahko vodijo v motnje prehranjevanja. Raje kot izključiti se je potrebno osredotočiti, katero hrano in tudi prehranske dodatke vključiti (npr. pogosto imajo PCOS-ovke pomanjkanje vitamina D), da bo telo dobilo ustrezna hranila.
VADBA - Vadba je bistven element, na katerega ženske s PCOS ne smejo pozabiti, zlasti vadba z bremeni je še posebej koristna, saj pomaga izboljšati občutljivost na inzulin in razmerje med telesno maščobo in pusto telesno maso.
STRES - pomemben sestavni del zdravljenja PCOS-a. Namreč, ženske s PCOS imajo večje tveganje za razvoj anksioznosti in depresije.
27-letna Urša je že večkrat naletela na ženske, ki imajo PCOS ali pa se soočajo z drugimi izzivi na področju reproduktivnega zdravja. "In ravno ti pogovori so velikokrat v pomoč, v razbremenitev in v podporo," je prepričana. Kljub temu, da sama sicer ni občutila hude stiske ob soočanju z diagnozo, so zdravstvene težave na tem področju večplastne, vplivajo na fizični in duševni vidik zdravja, pravi. "Iskreno si želim, da bi tudi v javnem zdravstvu našli prostor za celostno obravnavo pacientk s PCOS, saj je bolezen zelo zapletena ter se pri vsaki ženski izraža drugače. Glede na številčno pojavnost težav na področju reproduktivnega zdravja bi bilo potrebno okrepiti dejavnost na področju javnega zdravstva ter k težavam pristopiti interdisciplinarno ter zagotoviti holističen pristop," je prepričana.
Ker se PCOS navzven pri vsaki ženski kaže drugače, tudi Fabjan in Rojko menita, da je potreben bolj individualen, celosten in interdisciplinaren pristop k zdravljenju. Večini žensk je kot rešitev ponujena kontracepcijska tabletka s sporočilom: "Ko boste želeli zanositi, se oglasite" ali pa "Predebeli ste, shujšati bo treba." Velikokrat ženske s tem sindromom poskusijo marsikaj, da bi izgubile telesno težo in se resnično trudijo, zato jim je take besede slišati še toliko težje in jim niso kaj veliko v pomoč, pravita. V njihovem primeru je namreč zaradi narave sindroma (inzulinske rezistence) težje izgubiti telesno težo in tu bi potrebovale več usmeritev ter celostno podporo.
Več o tem, kaj vse prinaša PCOS in kako se celostno pristopa k zdravljenju, nam je podrobno razložila primarij Darija Strah dr. med., spec. ginekologije in porodništva iz Diagnostičnega centra Strah. Pogovor s strokovnjakinjo bo v celoti objavljen v nedeljo.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.