Koordinacija stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja je dopoldne oblikovala enoten pisni predlog glede znižanja plač in ga posredovala vladi, je povedal vodja koordinacije Branimir Štrukelj. To je po njegovih besedah zdaj enoten predlog z izjemo dveh ločenih mnenj policijskih sindikatov, ki se razlikujeta od enotnega mnenja preostalih stavkajočih sindikatov.
Po besedah generalnega sekretarja Sindikata policistov Slovenije Francija Frantarja so v ločenem mnenju zapisali, da sindikati policistov ne morejo podpreti enotnega predloga glede plač. Med razlogi je omenil, da vladna stran še ni odgovorila na vse stavkovne zahteve Sindikata policistov Slovenije in Policijskega sindikata Slovenije. Minister za delo in vodja vladne pogajalske skupine Andrej Vizjak pa je po njegovih besedah na prvih pogajanjih napovedal, da bodo ponovno preučili stavkovne zahteve in dopolnili odgovor vlade.
Policijska sindikata želita celovito urejati vse odprte probleme, je pojasnil Frantar. Ne želita se pogajati samo o vladnih varčevalnih ukrepih, ampak tudi o odpravi anomalij, o vrednotenju delovnih mest, pa tudi o novem položaju, ki se ustvarja v policiji z zmanjšanjem kadra in sredstev za opremo, je dodal.
Frantar je opozoril, da se bo letos zaradi izpolnjevanja pogojev in predvidenih ukrepov vlade upokojilo več kot 400 policistov, hkrati pa se ne zaposluje nikogar. To po njegovih besedah pomeni prihranke pri plačah, hkrati pa še večjo obremenitev policistov, ki jih je na policijskih postajah že zdaj premalo.
Zato sta sindikata zahtevala, da se o teh posebnostih in problemih, ki se tičejo samo policistov ali ministrstva za notranje zadeve, pogovarjajo s posebno podskupino vladne pogajalske skupine za stavkovne zahteve. V pogajanjih o varčevalnih ukrepih policijska sindikata po Frantarjevih besedah ne moreta biti konstruktivna, ker se ne moreta pogajati samo o enem delu svojih zahtev ampak se lahko samo o vseh.
Pisali premierju Janši
V pismu premierju Janezu Janši so v policijskem sindikatu zapisali, da so ogorčeni nad njegovimi izjavami po včerajšnji stavki. Pravijo, da jih njegove izjave žalijo, kažejo pa na Janšev odnos do javnih uslužbencev, zlasti policistov.
Dodajajo, da so v nasprotju z Janševim prepričanjem včeraj stavkali tisti, ki jih je kriza najbolj prizadela. "Policisti s tako nizkimi plačami komaj še shajamo, sedaj pa nam želite vzeti še del tega in nas pahniti v revščino," pišejo.
Policisti poudarjajo, da so vse od leta 1996 do danes v plači padli za več kot 60 odstotkov, zato vsekakor vedo, kaj pomenita varčevanje in breme krize.
Policisti Janšo še opozarjajo, da delajo profesionalno in dobro, čeprav imajo na voljo minimalna sredstva, prav tako jim država ne zagotavlja dodatnih usposabljanj.
Policisti predlagajo ustanovitev finančne policije in pokojninsko reformo
Policisti tudi izpostavljajo svoje predloge za polnjenje praznega državnega proračuna. Predlagajo takojšen sprejem zakonodaje, ki bo nemudoma prekinila nevzdržno plačilno nedisciplino med pravnimi in fizičnimi subjekti v državi.
Predlagajo tudi takojšnjo ustanovitev finančne neodvisne policije, ki bo sestavljena iz že obstoječega kadra DURS in CURS, odreditev prednostne obravnave odškodninske odgovornosti uprav bank, železnice in drugih podjetij v večinski državni lasti zaradi slabih poslovnih rezultatov, dvomljivih poslov in dvomljivih finančnih transakcij, dvig stopnje davka na dodano vrednost za eno odstotno točko, zmanjšanje števila občin, ki se po presoji revizije računskega sodišča niso sposobne samo financirati in sprejem pokojninske reforme, ki bo upoštevala medgeneracijsko, medrazredno in po višini pokojnine pravično solidarnost.
"Po naši oceni bi predlagani ukrepi prinesli na prihodkovni strani 514 milijonov evrov," pravijo in dodajajo, da so vse naštete predloge vladi že poslali, a se do njih ni opredelila, zavaja pa javnost, da predlogov s sindikalne strani ni.
Zakaj bomo v evropski mehanizem stabilnosti vplačali 340 milijonov evrov?
Policisti Janšo tudi sprašujejo, zakaj je vlada daleč od oči javnosti podpisala Pogodbo o evropskem mehanizmu stabilnosti (ESM), po kateri se je Slovenija zavezala plačati 340 milijonov evrov najpozneje v 15 dneh po ratifikaciji.
Dvomijo namreč, da je podpis zavezujoče pogodbe z ostrimi ukrepi v primeru neizvajanja obljubljenih vplačil v tako negotovih časih pametna poteza. Policisti zato zahtevajo, da se še pred ratifikacijo pogodbe o ESM v parlamentu opravi poglobljena strokovna razprava.
Policisti nadaljujejo stavko
Policisti sicer za razliko od drugih javnih uslužbencev tudi danes nadaljujejo stavko, ki naj bi se nadaljevala vse do izpolnitve zahtev. Policijska sindikata sta tudi že zbrala 2500 podpisov, potrebnih za začetek postopka o referendumu glede vladnih varčevalnih ukrepov. Vlogo za začetek postopka bodo vložili jutri, nam je povedal predsednik policijskega sindikata Radivoj Uroševič.
Policisti stavko nadaljujejo tudi zato, ker po njihovem mnenju iz delovanja vlade med stavko ni bilo mogoče razbrati, da je končno pripravljena resno prisluhniti socialnemu dialogu.
Le dan pred stavko je bila v parlamentu na predlog vlade sprejeta dopolnitev intervencijskega zakona, ki pravi, da regres v podjetjih, ki so v več kot četrtinski lasti države, ne bo smel preseči minimalne plače oziroma 763 evrov bruto ali 584 evrov neto, vse dokler gospodarska rast v tekočem letu ne bo presegla 2,5 odstotka, prav tako pa zamika izplačilo regresa za en mesec. Policisti pravijo, da se je vlada za ta korak odločila brez uskladitve s sindikati pod pretvezo, da zagotovi čas za pogajanje.
V času stavke kaznujejo selektivno
Policisti, ki pravijo, da bi jim nižanje bonitet na mesec odneslo od 300 do 400 evrov, kar bi lahko močno razredčilo tudi njihove vrste, so prepričani, da lahko tudi s stavko v skladu s 84. členom zakona o policiji dosežejo, da bo jasno, kako pomembno je njihovo delo.
V praksi pa stavka poteka tako, da se policisti ne oglašajo na službene in zasebne telefone, če niso v službi, in izrekajo manj glob. Seveda pa to ne pomeni, da bodo v času stavke vsi prekrški nekaznovani. V policijskem sindikatu pravijo, da enotnega odgovora na to, katere prekrške bodo v času stavke spregledali in katere kaznovali, ne morejo dati, saj je odločitev v (ne)kaznovanju odvisna od vsakega posameznega policista, situacije in prekrška.
KOMENTARJI (492)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.