Vse več sindikatov zahteva dvig plač, gasilci napovedali shod pred vlado

Po besedah generalnega sekretarja sindikata poklicnega gasilstva Davida Švarca je ob dogajanju v zadnjem času v njihovih enotah zavrelo. Dovolj jim je obljub, sprenevedanja in drugorazrednosti. Kot je povzel, se je zgodil dvig plač v zdravstvu in socialnem varstvu, v delu vzgoje in izobraževanja. Sodniki in ostali funkcionarji v pravosodju so dobili dodatnih 600 evrov s 1. januarjem, brez kakršnih koli pogajanj. Vlada pa je že ob svojem nastopu plače ministrov in državnih sekretarjev dvignila v najvišje možne plačne razrede. 

Takšna odločitev vlade je sicer zakonita, a dejstvo je, da je vlada pač zase poskrbela, ostale pa pustila čakati in jim obljubljala odpravo nesorazmerij skupaj s prenovo plačnega sistema, je dejal.

Po navedbah Švarca so se na ta način državnim sekretarjem plače dvignile za 365 evrov, ministrom za 411 evrov mesečno. To pa bi za poklicnega gasilca v 24. plačnem razredu pomenilo osem plačnih razredov. Dvig za 600 evrov, kot bodo dobili sodniki, pa bi zanj pomenil celo 11 plačnih razredov.

Zahtevajo povišanje za osem plačnih razredov: 'Gasilce se je izločilo'

S predstavniki vseh enot so se urgentno sestali v sredo in se dogovorili za poziv vladi, da se vsa delovna mesta v dejavnosti poklicnega gasilstva uvrstijo osem plačnih razredov višje. Če do 27. januarja dogovor z vlado ne bo sklenjen, bodo uporabili vse sindikalne aktivnosti, ki jim bodo na razpolago. Kot prvo možnost napovedujejo shod pred vladnih poslopjem, kjer bi predstavniki vseh poklicnih enot predstavili svoje zahteve.

Kot so pojasnili v sindikatu, ne nasprotujejo uvrstitvam zaposlenih v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva v višje plačne razrede, a so izrazili nestrinjanje, da se je ostale skupine javnih uslužbencev in s tem tudi poklicne gasilce iz teh pogajanj popolnoma izločilo. S tem so bila plačna razmerja, ki izhajajo iz zahtevnosti in odgovornosti delovnih mest, popolnoma porušena, je opozoril Švarc.

V ilustracijo je navedel primer srednje medicinske sestre v reševalnem vozilu, ki se ji je plačni razred z 22. povišal na 28. plačni razred. Po njegovih besedah gre za delovno mesto, primerljivo z delovnim mestom gasilca v 24. plačnem razredu, ki je tako sedaj uvrščen štiri plačne razrede nižje.

Med zdravstvenim reševalcem, sedaj v 33. plačnem razredu, in primerljivim delovnim mestom gasilca specialista, ki je še vedno v 26. plačnem razredu, pa je razlika sedem plačnih razredov. Toliko je po novem razlika tudi med diplomirano medicinsko sestro v reševalnem vozilu z opravljenim preverjanjem iz nujne medicinske pomoči v 41. plačnem razredu in vodjem gasilske izmene ena, ki je v 34. plačnem razredu, je nanizal Švarc.

Dodal je še, da je z zadnjim dvigom minimalne plače gasilec v 24. plačnem razredu pristal 69 evrov pod minimalno plačo. Po besedah predsednika sindikata Gasilske brigade Ljubljana in vodje gasilske izmene v brigadi Silva Kuntariča je tako sedaj že slaba četrtina plačne lestvice poklicnega gasilstva "potopljena v tem bazenu minimalne plače". Interesa za delo v gasilskih brigadah pa je vse manj.

Obrambno ministrstvo: Gasilci so upravičeni do dviga plač

Na zahtevo poklicnih gasilcev po dvigu njihovih plač so se odzvali na obrambnem ministrstvu. Državni sekretar Rudi Medved je dejal, da dobro poznajo naravo dela gasilcev, napore in tveganja, ki so jim izpostavljeni, ter menijo, da so poklicni gasilci upravičeni do dviga plač. Vendar pa ministrstvo za obrambo ni tisto, ki bi jim lahko v tem trenutku plače dvignilo, za to bo potreben dialog v okviru celotnega javnega sektorja. In ta dialog se sedaj obeta.

Po njegovih besedah je ministrstvo v nenehnem dialogu s sindikatom poklicnega gasilstva in njihove zahteve pozna že kar nekaj časa. O njih so obvestili ministrico za javno upravo, nedavno pa so pripravili tudi sestanek s sindikatom, ki se ga je udeležil tudi državni sekretar z ministrstva za javno upravo, je še povedal Medved.

Policisti: Vlada je problematiko plač v Policiji povsem pregledala

Kot pojasnjujejo v Policijskem sindikatu Slovenije, se je vlada na podlagi preteklih zavez in v skladu z Dogovorom o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 (Dogovorom) lotila zgolj reševanja problematike v zdravstvu, socialnem varstvu in šolstvu ter nazadnje še razširila na pravosodje, medtem ko je to isto problematiko v policiji povsem spregledala oz. ignorirala, kljub temu, da jo k temu zavezuje isti Dogovor. 

"Ne le, da je policistom pravica do kakršnega koli političnega delovanja z ustavo in zakonom prepovedana - še več, ta (in še mnoge druge) ob dejstvu, da policisti prav zato toliko težje uveljavimo svoje interese, ni bila nikoli ovrednotena. Najlažje je namreč nalagati nove in nove obveznosti, uvajati nove in nove prepovedi in omejitve, pri plačilu pa vse to preprosto spregledati," so razočarani. Odgovor vlade pričakujejo do najkasneje 20. januarja. 

"Dogovor s sodniki in tožilci o začasnem dvigu plač je dodaten pljunek v obraz"

Poudarili so, da sicer podpirajo dvig plač v zdravstvu, socialnem varstvu, kot tudi v šolstvu (pomočnice vzgojiteljic) in pravosodju, saj so prepričani, da je to nujno potrebno, če želimo obdržati učinkovite javne storitve in sodstvo. "Vendar pa ob tem dodajamo, da je prav Policija največji in nosilni subjekt sistema notranje varnosti, ki z uresničevanjem svojih nalog prispeva k notranji stabilnosti in varnosti v Republiki Sloveniji," pravijo. Spomnili so, da so tudi v policiji ljudje - policisti, uradniki in drugi zaposleni v podpornih službah, ki so prav tako del tega istega javnega servisa. Poudarili so, da za razliko od večine ostalih javnih uslužbencev 24 ur na dan skrbijo za varnost, ki pa po njihovih besedah ni samoumevna.

"Varnost je stanje, v katerem država človeku omogoča življenje; tiste, ki zanjo skrbimo, pa lahko to stane življenja! Te vrednote se zelo dobro zavedajo vsi tisti, ki so kadarkoli v življenju izkusili življenje v okoljih, v katerih sta človekovo življenje in njegova lastnina ves čas ogroženi. Ugotavljamo, da vlada takšnega okolja ni izkusila, saj  vse našteto zanemarja oz. na vse našteto pozablja," so pripomnili.

"Dodaten pljunek v obraz predstavlja dogovor s sodniki in tožilci o začasnem dvigu plač," so pripisali in ponovili, da temu ne nasprotujejo. "Ostro pa nasprotujemo dejstvu, da se je vlada s sodniki in tožilci o dvigu njihovih plač dogovorila, ne da bi pred tem razrešila svoje obveznosti iz Dogovora in preteklih sporazumov," pravijo. 

Zaradi neustreznega vrednotenja delovnih mest pooblaščenih uradnih oseb s posebnimi pooblastili za te zaposlene zahtevajo še dodaten dvig plač za najmanj 2-3 plačne razrede, za zaposlene v plačni skupini J v policiji in na MNZ, ki ne dosegajo minimalne plače, pa zahtevajo izplačilo nominalnega dodatka.

Poudarili so še, da bodo, če bodo še naprej deležni ignorance vlade, prisiljeni sindikalne aktivnosti drastično zaostriti in na pristojne organe Policijskega sindikata Slovenije uvrstiti razpravo in odločanje o aktivaciji 9. točke Dogovora in 11. točke Sporazuma o razreševanju stavkovnih zahtev. "Od Vlade Republike Slovenije zato pričakujemo, da v izogib konfliktu nemudoma pristopi k pogovorom o realizaciji podanih zahtev," so še zapisali v izjavi za medije in dodali, da odgovor pričakujemo najkasneje do petka, 20. januarja.

Ministrstvo za javno upravo: v sodstvu so se realne plače znižale

V zvezi z začasnim dodatkom pravosodnim funkcionarjem v višini 600 evrov bruto na Ministrstvu za javno upravo opozarjajo, da gre za poklicno skupino, ki se ji plače ne samo niso povišale tako kot ostalim poklicnim skupinam v javnem sektorju, pač pa so se jim od leta 2015 do danes celo realno znižale - tožilcem za 11 odstotkov, sodnikom pa za 4,9 odstotka. Javnim uslužbencem pa so se nasprotno zvišale za 12,8 odstotka.

Opozorili so, da zaostajanje plač pravosodnih funkcionarjev zaradi zaostanka za plačami preostalih dveh vej oblasti obravnava tudi ustavno sodišče. "Ob tem velja opozoriti na pomen materialnega položaja in neodvisnosti sodnikov in tožilcev, zato ni bilo moč čakati na ureditev ustreznih razmerij v okviru sistemske zakonodaje, tako kot pri ostalih poklicnih skupinah," so še zapisali na ministrstvu. Gre za začasen ukrep, s katerim vlada uresničuje eno od koalicijskih zavez o spoštovanju pravne države, so poudarili.

Sviz in Glosa za ustreznejše vrednotenje dela v kulturi

Oglasila sta se tudi sindikata Sviz in Glosa, ki prav tako opozarjata na zaostajanje plač zaposlenih v kulturnem sektorju ter posledično vse večje pomanjkanje kadra v javnih kulturnih zavodih. Kot so zapisali, je nujno takoj pristopiti k pogajanjem za odpravo plačnih nesorazmerij. Ministrstvo za kulturo sta pozivala k takojšnjemu dialogu.

Pomanjkanje kadra se po njihovih besedah kaže v močno oteženem delovanju zavodov, kar njihova vodstva skušajo reševati na različne načine, po informacijah s strani članstva zlasti s stalno prekomerno obremenitvijo obstoječega kadra. Spomnili so, da je v aktualni koalicijski pogodbi zapisano zagotovilo, da bo ministrstvo za kulturo ponovno postalo zaščitnik in zaveznik kulture, sogovornik vseh akterjev na področju kulture. A realnost, s katero se soočata oba reprezentativna sindikata na področju kulture, je po njihovih besedah povsem nasprotna.

Ministrici za kulturo Asti Vrečko očitajo, da se na posredovane dogovorjene predloge sprememb in posamezne pozive sindikatov sploh ne odziva. "Njena molk in pasivnost v obdobju številnih pobud in intenzivnih prizadevanj za odpravo plačnih nesorazmerjih med poklici oziroma zaposlenimi v javnem sektorju Svizu in Glosi predstavljata razlog za veliko zaskrbljenost, posledice (ne)ravnanj aktualnega vodstva ministrstva za kulturo pa bodo le še znova in dodatno prizadele kulturne delavke in delavce," so zapisali.

Sviz in Glosa opozarjata na podplačanost zaposlenih tako v umetniškem / strokovnem delu kulture kot pri podpornih poklicih, zato je po njunem mnenju nujno takoj pristopiti k pogajanjem in odpraviti plačna nesorazmerja. "Tudi zaposleni v kulturi se lahko poslužujemo skrajnih sindikalnih ukrepov (denimo stavke), vseeno pa upamo, da to ne bo potrebno in bo možno o nastalih napetostih in neenakostih vzpostaviti takojšen dialog z ministrstvom za kulturo," so sklenili.

Sindikat delavcev prometa in zvez vodstvo Pošte poziva k izrednemu dvigu plač

Sindikat delavcev prometa in zvez je poslovodstvu Pošte Slovenije poslalo zahtevo za začetek pogajanj za redno uskladitev plač skladno s kolektivno pogodbo in za izredno uskladitev plač, s katero bi rešili problematiko zdrsa zaposlenih pod minimalno plačo, so sporočili iz sindikata.

Sindikat k dvigu plač poziva po odločitvi ministrstva za delo, da se višina minimalne plače s 1. januarjem letos določi v višini 1203,36 evra bruto oziroma 878,48 evra neto. Kot navajajo v sindikatu, število zaposlenih, ki bi prejemalo dodatek do minimalne plače, kljub izredni januarski uskladitvi plač za dva odstotka krepko presega število 300. "Še več, ugotavljamo, da bo število zaposlenih, ki bodo tik nad minimalno plačo, precejšnje," so zapisali.

Zato so poslovodstvo Pošte Slovenije z generalnim direktorjem Markom Cegnarjem na čelu pozvali k začetku pogajanja za uskladitev plač. Sindikat od poslovodstva pričakuje hiter pogovor in konstruktivna pogajanja. "Upravičena pričakovanja zaposlenih je namreč treba nasloviti hitro, če želimo ostati za pogajalsko mizo," so navedli.

Sindikat delavcev prometa in zvez se sicer pripravlja tudi na morebitna zaostrovanja socialnega dialoga, če pri pogajanjih ne bodo uspešni.

Sindikat je ob tem spomnil na določila veljavne kolektivne pogodbe Pošte Slovenije glede uskladitve osnovnih plač z inflacijo. Če v času veljavne kolektivne pogodbe v posameznem letu pride do zvišanja minimalne plače, ki bi imela za posledico, da bi število zaposlenih, ki bi pri delodajalcu začelo prejemati dodatek do minimalne plače, povečalo najmanj za 300 v posameznem poslovnem letu, se delodajalec na zahtevo reprezentativnega sindikata pri delodajalcu začne pogajati o izredni uskladitvi osnovnih plač, je še dodal.

Ministrstvo za javno upravo: Sporazum posledica realizacije dogovorov s prejšnjimi vladami

Ministrstvo se je odzvalo na morebitno stopnjevanje sindikalnih aktivnosti, ki jih v posamezni delih javnega sektorja, in sicer zdravstvena nega, policija, poklicni gasilci, vojska, občinski funkcionarji, napovedujejo zaradi sklenjenih dogovorov v zadnjem času.

Vlada se je namreč zavezala, da bo v luči spoštovanja pravne države podpisane dogovore na področju plač uresničila. Nenazadnje to izhaja tudi iz dogovora s sindikati javnega sektorja iz lanskega oktobra, so pojasnili.

Dodali so, da je bil omenjeni dogovor sklenjen tudi s sindikati, ki zdaj napovedujejo stopnjevanje sindikalnih aktivnosti, in da je "nekoliko nenavadno, da svoje napovedi o stopnjevanju sindikalnih aktivnosti utemeljujejo z vladnim uresničevanjem doslej neizpolnjenih, a kljub temu veljavnih dogovorov".

Ob tem na ministrstvu zagotavljajo, da vlada od svojih napovedi in zavez na odstopa in bo v prihodnjih dneh sprejela izhodišča za prenovo plačnega sistema, o kateri se bo pogajala s sindikati javnega sektorja. Vzporedno s temi pogajanji pa bodo tekla tudi pogajanja o odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah v javnem sektorju, ki naj bi se zaključila do 30. junija.