Policijski sindikat Slovenije (PSS) vladi in ministrstvu za notranje zadeve očita kršitev stavkovnega sporazuma, saj da jih niso seznanili s predlogom zakona o organiziranosti in delu v policiji v obliki, kot je bil posredovan na vlado.
V sindikatu pravijo, da jim je vlada predlog zakona poslala 9. avgusta, a glede tega predloga ni bilo usklajevanj. Ugotovili so, da so nekateri členi vsebinsko spremenjeni, na kar je sindikat opozoril vlado. Vendar se vlada, tako sindikat, do protestov sindikata po njihovih navedbah ni opredelila, "še manj pa iskala soglasje".
Nato pa so v PSS ugotovili, da bo vlada na današnji seji obravnavala predlog omenjenega zakona. Ta je sicer pred dnevi doživel novo spremembo. Po pregledu dokumenta so v sindikatu ugotovili, da jim vlada tega osnutka sploh ni poslala v usklajevanje, niti ni iskala soglasja za zadnje spremembe.
Sindikat takemu "načinu vodenja socialnega dialoga in zlorabi pozicije moči" ostro nasprotuje. S takim ravnanjem pa vladna stran po njihovem mnenju neposredno krši dogovorjene obveznosti iz stavkovnega sporazuma med PSS, Sindikatom policistov Slovenije in vlado.
Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak je po seji vlade dejal, da če bi čakali sindikate, "se verjetno nikoli ne bi uskladili". Kot je namreč pojasnil, je njihova naloga usklajevanje, kar so tudi počeli. V naslednjih dneh namerava govoriti s predsednikoma obeh policijskih sindikatov in zatrdil, da bo naredil vse, da do stavke ne bo prišlo.
Predlog zakona o organiziranosti in delu v policiji predvideva, da generalnega direktorja policije imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra. Za postopek se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev. Po tem zakonu javni natečaj izvaja posebna natečajna komisija, ki jo imenuje uradniški svet. Gorenak je razložil, da s predlogom uvajajo sistem, kakršen je veljal do 2009, je evropsko primerljiv in že velja za imenovanje ostalih generalnih direktorjev.
Sedanji zakon po Gorenakovih besedah predvideva, da NPU deluje zunaj kriminalistične policije, oni pa ga postavljajo v okvir kriminalistične policije, "kamor tudi sodi". Nalog si NPU ne bo določal sam, ampak jih bo določal generalni direktor policije, kar je tudi povsem normalno, je še dejal Gorenak.
Ena od novosti zakona je tako tudi zagotavljanje večje avtonomnosti in samostojnosti delovanja policijskih uprav, na kar je danes spomnil tudi Gorenak. V ta namen je pristojnost za odločanje o pravici do plačane pravne pomoči policistov prenesena na direktorje policijskih uprav. Minister je danes izpostavil še, da s predlogom natančneje razmejujejo pooblastila med ministrstvom in policijo, pri tem pa minister ne bo mogel usmerjati dela policije, ko postopek prevzame tožilec.
Sindikat grozi s stavko
Sindikati pa nasprotujejo tudi potezi, s katero naj bi želela vlada "obiti vse dogovorjene obveznosti iz kolektivne pogodbe". Ob tem navajajo člen predloga zakona, iz katerega izhaja, da "za uslužbence policije veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja in plače javnih uslužbencev, predpisi, ki urejajo zdravstveno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in kolektivne pogodbe, ki veljajo za uslužbence policije, če s tem zakonom ni določeno drugače". Navedeno po mnenju sindikata pomeni, da želi vlada vse dogovorjene ugodnosti in pravice, o katerih so se in se še nameravajo sporazumno dogovoriti, obiti oziroma jih izničiti.
Tako ravnanje pa je za sindikat popolnoma nesprejemljivo, izpostavljajo, saj da ne kaže samo, da vlada socialnega dialoga ne želi iskati, temveč tudi to, "da nas želite prevarati v naših pravicah in nam vse dogovorjene pravice na tak nedopusten način omejiti in nam jih odvzeti".
Sindikat zato zahteva, da se predlog navedenega zakona nemudoma vrne v usklajevanje z obema policijskima sindikatoma. V primeru, da bo sedanja oblika zakona šla v parlamentarni postopek, pa bo svet sindikata že prihodnji teden odločal o nadaljevanju stavke zaposlenih v policiji in na ministrstvu za notranje zadeve, "tokrat vse do izpolnitve stavkovnega sporazuma", so poudarili v PSS.
KOMENTARJI (21)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.