Minister Koprivnikar očitno ni bil edini, ki so mu policisti načrtno sledili

Po razkritju pogovora na Facebooku in načrtovanju zasede za ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, so danes kranjski kriminalisti z nekaterimi vpletenimi policisti pričeli opravljati razgovore. Zanima jih predvsem, ali so in zakaj so v tem primeru vzeli zakon v svoje roke. Preiskava njihovih ravnanj, med drugim tudi ravnanja predsednika Sindikata policistov Slovenije Zorana Petroviča, je torej v teku, medtem pa je v javnosti vse glasnejše vprašanje, kolikokrat so policisti na tovrsten način doslej že prekoračili svoja pooblastila. Se načrtno sledenje, kot v primeru ministra Koprivnikarja, dogaja bolj pogosto, kot si mislimo? Ali smo tarča policijskega sledenja lahko tudi navadni državljani?

Miroslav Žaberl, nekdanji generalni direktor direktorata za policijo na MNZ, je za oddajo 24UR dejal, da so podobne kršitve že obravnavali. Kot pravi, pritožbe obravnavajo predstojniki, a da gre večinoma za blage očitke. Kadar gre za sum kaznivega dejanja, pa obvestijo tudi specializirano državno tožilstvo. Dejstvo je, da so pristojnosti jasne in da lahko le komandirji, ki so odgovorni za delo policijske postaje, odrejajo, kje se bo preverjalo voznike. Primerov, kot je bil zadnji, ni veliko, zato ne gre sklepati, da gre za sistemski problem, še pravi Žaberl.

Med sedem tisoč policisti so zaradi kaznivih dejanj v zadnjih petih letih ukrepali zoper 171 policistov. 91 jih je dobilo opozorilo pred odpovedjo, odpustili pa so jih 61.

Policisti vidijo možnost nadaljevanja pogajanj, pripravili so tudi protipredlog

Policisti po predstavitvi novega vladnega predloga glede stavkovnih zahtev vidijo možnost nadaljevanja pogajanj. Kot pravi sindikalist Uroševič, novi predlog obsega nekaj več sredstev, dogovoriti pa se morajo tudi o njihovi razporeditvi. Sami pa imajo že pripravljen protipredlog.

Nov približevalni predlog vladne strani za izpolnitev stavkovnih zahtev policistov, ki stavkajo od 18. novembra lani, je predstavnikom policijskih sindikatov v torek predstavila notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar.

S prejšnjim predlogom v sindikatih niso bili zadovoljni, ko jih je vladna stran sredi februarja seznanila, da ni uspela zagotoviti dodatnih sredstev za reševanje stavkovnih zahtev, so to videli kot ustavitev pogajalskega procesa. Kot so navedli takrat, je vlada za reševanje zapadlih zavez "ultimativno ponudila manj kot sedem milijonov evrov, ki ne zadoščajo za celovito in sistemsko pravično reševanje stavkovnih zahtev".

Po torkovi predstavitvi novega približevalnega predloga pa po besedah predsednika Policijskega sindikata Slovenije Radivoja Uroševiča ocenjujejo, da s tem predlogom lahko nadaljujejo pogajanja. O njegovi vsebini Uroševič ni želel govoriti, pojasnil je le, da je za rešitev stavkovnih zahtev ponujenih nekaj več sredstev kot v prejšnjem predlogu, z vladnimi pogajalci pa se morajo dogovoriti tudi o njihovi razporeditvi. Sami pa imajo, kot je zatrdil, že pripravljen protipredlog.

Uroševič ni želel napovedovati, kako hitro bi lahko v pogajanjih prišlo do skupne rešitve. Na vprašanje, kako blizu oziroma daleč so si z vladno stranjo, je odgovoril: "Dokler ni vse, ni nič."

Po prvotnih napovedih naj bi se pogajanja nadaljevala po današnji seji vlade. Vendar pa, kot je povedal Uroševič, popoldne pogajanj ni bilo, so se pa sestali z ministrico in še nekaterimi uslužbenci notranjega ministrstva. Po njegovih besedah so opravili določene izračune, kaj pomeni zadnji vladni predlog in kaj sindikalne zahteve. Na sestanku so nekatere stvari tudi dodatno razjasnili. Več ni razkril, napovedal je le, da se bodo pogajanja verjetno nadaljevala v prihodnjem tednu. Sam pa je za torek sklical tudi izredno sejo sveta njihovega sindikata.

Predsednik drugega od sindikatov, Sindikata policistov Slovenije, Zoran Petrovič za pojasnila ni bil dosegljiv, so pa v njegovem sindikatu napovedali, da naj bi še danes pripravili celovit odziv s pojasnili o očitkih glede domnevno načrtovane ustavitve ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja lani novembra, v katero naj bi bil vpleten tudi Petrovič.

Uroševič je na vprašanje, ali omenjeno razkritje vpliva na pogajalski proces glede stavkovnih zahtev, odgovoril, da se trudijo, da ga ne bi obremenjevalo, saj to ni bil neposredni stavkovni ukrep ali med sindikatoma dogovorjena skupna aktivnost. Gre za zadevo, ki jo je naredila neka skupina, je pojasnil in dogodka ni želel komentirati. Strinja pa se, da primer meče slabo luč ne samo na oba policijska sindikata, ampak tudi na vse zaposlene v policiji.

Glede navedb v nekaterih medijih, da zaradi te afere člani sindikatov zapuščajo Sindikat policistov Slovenije in se včlanjujejo v njegov sindikat, je odgovoril, da gibanja članstva v drugem sindikatu ne pozna in da je veliko tudi dvojnih članov. V Policijskem sindikatu Slovenije po njegovih besedah ni zaznati niti pretiranega izčlanjevanja niti včlanjevanja.