Sovica, ki je 'pomoč' poiskala pri policistih, že na svobodi

Mladiča velikega skovika je 22. julija na parkirišču pred PP Cerknica našel policist Bogdan Paternost, ki je o najdbi obvestil vodstvo Notranjskega regijskega parka, to pa Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). 

Mali nebogljeni sovici, ki se je najverjetneje izgubila in bila lahka tarča plenilcev, so začasni dom našli v edinem zavetišču za prostoživeče živali v Sloveniji, ki ima svoj dom na Muti. Tam so skrbeli za sovico, jo hranili in negovali. Mladič ogroženega velikega skovika je hitro rasel in se okrepil, zato je nastopil čas, da se čim prej vrne v svoje naravno okolje. 

Na pot v svobodo so sovico poleg predstavnikov društva in Notranjskega regijskega parka pospremili tudi policisti. "V veliko veselje mi je, da vidim sovico v tako dobrem stanju. Policija sicer poleg vseh ostalih nalog opravlja tudi naloge varovanja okolja," je poudaril policist Paternost in dodal, da se moramo vsi držati načela, da pustimo naravo našim zanamcem takšno, kot so jo nam predniki. 

Pred izpustom v naravo še obročkanje in tehtanje

Mala sovica je bila prava zvezda dogodka, saj se ga je udeležilo kar nekaj predstavnikov medijev, ki smo v sicer 'pomanjšano podobo velike uharice' obračali svoje objektive. Strpno je prenašala obročkanje, ki ga je opravil predstavnik društva. 

Prav tako so izmerili dolžino njenega krila ter velikost kljuna, jo stehtali in nato predstavnikom medijev, ki smo vse skupaj radovedno opazovali, sporočili, da na osnovi teh podatkov ugotavljajo, da gre za samico.

Prezimi v Afriki

Več o velikem skoviku je povedala Tjaša Zagoršek, ki je članica Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in velika poznavalka sov pri nas. Opozorila je, da je sovica velikega skovika druga najmanjša vrsta sove pri nas, saj v višino meri le 19 centimetrov. Prav tako je to edina sova selivka v Sloveniji. Kmalu bo namreč odletela v Podsaharsko Afriko, kjer bo preživela zimo, pa ne zaradi temperatur, pač pa zaradi hrane, ki jo je pri nas pozimi premalo. Prehranjuje se namreč v glavnem z velikimi žuželkami, kot so metulji, hrošči, kačji pastirji, deževniki in podobno. Redko se prehranjuje tudi z manjšimi vretenčarji, kot so mali sesalci, ptiči, plazilci in dvoživke. ž

Srečno, mala sovica!

Zagorškova, ki je držala sovico v svojih rokah, je popustila prijem, veliki skovik pa je razprl krila ter prvič v svojem življenju poletel. V nekaj trenutkih je sovica izginila na bližnje drevo, nato pa odletela naprej. 

Srečno na njeni poti so ji zaželeli tudi policisti. Že kmalu bo morala namreč sovica na dolgo pot čez Sredozemsko morje, a naj bi se marca prihodnje leto že vrnila v Evropo, morda celo v svoje domače kraje – torej v gozdove Notranjskega regijskega parka, kjer je skrb za okolje in ohranjanje naravnega ekosistema ena od prednostnih nalog.

Močno ogrožena vrsta

Veliki skovik je duplar, saj gnezdi v zapuščenih drevesnih duplih žoln ali detlov ali luknjah na stavbah, redkeje v starih vranjih gnezdih. Zelo rad pa zasede tudi gnezdilnice. V Sloveniji je uvrščen na rdeči seznam ptičev gnezdilcev, kar pomeni, da spada v skupino močno ogroženih vrst, v katero so uvrščene vrste, katerih obstanek na območju Slovenije ni verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej. Ogroža ga predvsem izginjanje travnikov zaradi spreminjanje v njive ali zaraščanje krajine z gozdom, propadanje in izginjanje visokodebelnih sadovnjakov, urbanizacija in z njo povezave spremembe v urejanju okolic hiš, uporaba strupov proti bramorju in polžemori, ki so za ptice pogubni.

Največja evropska populacija velikega skovika gnezdi na Iberskem polotoku, kjer je gnezdeča populacija ocenjena na od 32.000 do 41.000 parov. V Sloveniji gnezdeča populacija šteje med 600 in 1000 pari. Najmočnejšo gnezditveno populacijo velikega skovika imamo na območju slovenske Istre, sledi Kras, Goričko in Ljubljansko barje. Prav tako pa imamo zabeleženo gnezdenje velikega skovika z območja Gorenjske (Bled, Lesce, Radovljica), Kozjanskega, Pivško-Cerkniškega ter tudi območja Snežnika in Banjšic.