Koordinacija stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja je dopoldne oblikovala enoten pisni predlog glede znižanja plač in ga pred 12. uro posredovala vladi, je povedal vodja koordinacije Branimir Štrukelj.
"Koordinacija je danes izpolnila svoj del obljube, ki jo je dala včeraj vladi, da bo pripravila pisni predlog, ki je bil sicer na pogajanjih že zavrnjen, kar je nekoliko paradoksalno," je pojasnil Štrukelj.
Vlada je po njegovih besedah zagotavljala, da se ne more odločiti o nadaljnjih približevanjih, če ne dobi pisnega predloga sindikatov. "Vse bolj dobivam občutek, da vlada iz nam neznanih razlogov zavlačuje, da se na nek način vleče iz pogajanj in da išče razloge, ki krivde ne bi obdržali na njeni strani," je dodal.
Kaj predlagajo sindikati?
Sindikati v pisnem predlogu vladi pristajajo na sedemodstotno znižanje plač ob hkratni odpravi obeh četrtin, ob tem pa so zapisali tudi pogoje za leto 2013, je povedal Štrukelj. Dodana so napredovanja v nazive, ki so ustavljena že dve leti, in pa pogoj, da se umaknejo standardi in normativi v šolstvu, ki izrazito posegajo v javno izobraževalno mrežo, zlasti v vrtce in osnovne šole.
To je po njegovih besedah zdaj enoten predlog z izjemo dveh ločenih mnenj policijskih sindikatov, ki se razlikujeta od enotnega mnenja ostalih stavkajočih sindikatov. O podrobnostih ločenih mnenj Štrukelj ni želel govoriti, je pa njihovo stališče zanj razumljivo.
Pogajanja se nadaljujejo v ponedeljek
Minister za delo in vodja vladne pogajalske skupine Andrej Vizjak je v današnjem pogovoru Štruklju dejal, naj se o nadaljevanju pogajanj dogovori z Lidijo Apohal Vučkovič, ki na vladni strani vodi podskupino za pogajanja o stavkovnih zahtevah glede plač in drugih prejemkov javnih uslužbencev. Ob tem je Štrukelj ocenil, "da je to ponovno nek signal, da to ni kakšna resna prioriteta vlade".
Apohal Vučkovičeva je pojasnila, da sta se z vodjem koordinacije stavkovnih odborov dogovorila, da se bodo pogajanja o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev nadaljevala v ponedeljek, ker je za petek že napovedana seja Ekonomsko-socialnega sveta.
Policisti nadaljujejo stavko
Stavka se nadaljuje, pravijo policisti, ki so tudi že zbrali 2500 podpisov za začetek postopka zbiranja podpisov za odločitev o zakonodajnem referendumu.
Vlogo za začetek postopka bodo vložili jutri, nam je povedal predsednik policijskega sindikata Radivoj Uroševič. Po nekaterih podatkih naj bi to storili skupaj s Štrukljem. Referendum, še pravi Uroševič, sicer med uslužbenci javnega sektorja ima podporo. Podporo zbiranju podpisov zanj je včeraj izrekla tudi večina stavkajočih.
Po včerajšnji stavki javnih uslužbencev so jim z demonstracijami pod geslom Absolutno zavračamo danes izrekli podporo tudi v gibanju 15o. Zbralo se jih je 150, s protestom pa želijo opozoriti na to, da varčevalni ukrepi, ki jih predlaga vlada, niso socialni. "Ukrepi razgrajujejo tisto, kar je ostalo od socialne države. V času, ko bi se morali pogovarjati o novih socialnih pravicah, izgubljamo stare," meni Andrej Kurnik iz gibanja.
Se bo kmalu začelo zbiranje podpisov za referendum?
Pravni strokovnjak Miro Cerar je pojasnil, da bo po vložitvi 2500 podpisov moral predsednik državnega zbora določiti rok za zbiranje potrebnih 40.000 podpisov za razpis referenduma.
Vendar pa lahko državni zbor pobudo za začetek razpisa referenduma vloži v presojo ustavnemu sodišču, ki bo morda zelo hitro odločilo ali zdržalo zbiranje podpisov. Če bodo podpisi vloženi, Cerar meni, "da bo stvar prej ali slej končala na ustavnem sodišču". V tem času noben ukrep iz tega zakona še ne more začeti veljati.
Koalicija opozarja, da bi referendum odnesel varčevalne ukrepe, Sloveniji pa prinesel tehnično vlado in upravo iz Bruslja
Na prve aktivnosti v zvezi z referendumom o varčevalnih ukrepih so se že odzvali v poslanskih skupinah vladnih strank. Marko Pogačnik iz SDS pravi, da bi se z referendumom izvajanje varčevalnih ukrepov zamaknilo, kar bi še poglobilo krizo.
Bojan Starman iz državljanske liste Gregorja Viranta se sprašuje, ali res potrebujemo še več referendumov. Ob tem je zanikal, da bi vlada v ustavo zapisovala zlato pravilo tudi zato, da bi se lahko v prihodnje izognila referendumom, saj zlato pravilo tega po njegovem ne prinaša.
Franc Jurša iz DeSUS pa je opozoril, da je nujno, da do rešitve pride v okviru socialnega dialoga. Če nastalega zapleta pogajalci ne bodo uspeli rešiti, bo namreč po njegovem mnenju prišla tehnična vlada, ki bo delala po navodilih iz Bruslja, česar pa si najbrž ne želi nihče v Sloveniji.
Semolič: Referendum ni cilj, bo pa, če vlada ne bo popustila
Sindikati bodo stališče do interventnega zakona predstavili na naslednji seji Ekonomsko-socialnega sveta. "Če bo vlada vztrajala pri vseh teh ukrepih, gremo na referendum, ki pa ni cilj. Želimo, da bi v vladi prevladal razum, da bi v dialogu sprejeli naše predloge," pravi predsednik Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) Dušan Semolič.
Semolič želi, da bi usklajeni z vlado prišli pred parlament. Prepričan je namreč, da bi bili kompromisi tudi dobro sporočilo bonitetnim hišam. V nasprotnem primeru pa sindikatom ne bo preostalo drugega kot referendum.
Semolič še poudarja, da je cilj vlade – zmanjšati primanjkljaj na tri odstotke BDP v tem letu, prezahteven ter da bo s tem prizadeta socialna država.
Vlada želi z interventnimi ukrepi preprečiti "ekscesne regrese"
Na napoved referenduma se je odzvala tudi vlada. V. d. direktorja vladnega urada za komuniciranje Anže Logar je dejal, da bi bila odločitev za referendum "nekonsistentna s pomembnim delom zahtev sindikatov", saj sami zahtevajo, da vlada prihrani tam, kjer je to mogoče.
Vlada z novelo namreč želi preprečiti "ekscesne regrese", ki v nekaterih družbah v državni lasti po njegovih besedah dosegajo tudi 1700 evrov. Če bodo sindikati vložili omenjeno pobudo, bodo uprave omenjenih podjetij te ekscesne regrese lahko izplačale, je opozoril Logar.
Poleg tega naj bi bil referendum za sindikate neugoden tudi zato, ker bi v primeru zamrznitve novele, regres dobili izplačan pozneje kot v skladu s sporno novelo, ki predvideva le premik izplačila iz maja na junij.
Novela sicer poleg zamika izplačila regresa zaposlenim v javnem sektorju predvideva tudi začasno omejitev višine regresa v družbah, ki so v najmanj četrtinski lasti države. Regres po noveli ne bi smel preseči minimalne plače oziroma 763 evrov bruto ali 584 evrov neto, vse dokler gospodarska rast ne bo presegla 2,5 odstotka.
KOMENTARJI (1869)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.