Policisti cel mesec za varnost kolesarjev

Z današnjim dnem se začenja policijska akcija za večjo varnost kolesarjev, ki bo trajala do 31.maja. Policisti bodo zato v tem času poostreno nadzirali, ali kolesarji spoštujejo cestnoprometne predpise. Pozorni bodo predvsem na pravo stran vožnje kolesarjev in vožnjo v rdečo luč, pa tudi na upoštevanje ostalih pravil vožnje, vožnjo po površinah, ki niso namenjene kolesarjem, uporabo zaščitnih sredstev, kot so kolesarske čelade, izsiljevanje prednosti itd. Prav tako bodo preverjali uporabo mobitela, ki je lahko med vožnjo s kolesom zelo nevarna.

Pozorni pa bodo tudi na odnos ostalih prometnih udeležencev do kolesarjev, predvsem voznikov motornih vozil, ki marsikdaj s prehitro vožnjo, izsiljevanjem prednosti in prehitevanjem preblizu ogrožajo kolesarje.

Po besedah predstavnika gorenjskih policistov Bojana Kosa, so najbolj izpostavljene in nevarne ceste mestna središča zaradi križanj prometnih površin in gostega prometa ter ceste zunaj naselij zaradi višjih hitrosti. Določeno tveganje predstavljajo tudi makadamske ceste, kjer je kolo bistveno manj stabilno kot na asfaltni površini.

Kolesarji prometne nesreče najpogosteje povzročijo zaradi vožnje preblizu roba vozišča ali po nasprotni polovici, v določenih primerih tudi v kombinaciji z alkoholom, pa tudi zaradi neupoštevanja pravil o prednosti in hitrosti, ki je ne prilagodijo stanju in lastnostim ceste, še posebej na posameznih odsekih z večjim naklonom.

V nevarnost pa se kolesarji sami spravljajo tudi z vožnjo po dva ali celo po trije vzporedno ali v daljši koloni brez presledka. "Vozniki koles morajo voziti drug za drugim, razen na kolesarski poti, kjer smeta voziti dva vzporedno, če širina poti to omogoča. Vožnja kolesarjev po cesti eden ob drugem je pa prepovedana, razen v primeru treningov pod licenco kolesarske zveze v skladu s predpisi. Take vožnje se velikokrat poslužujejo predvsem posamezni entuziasti in skupine, torej neprofesionalni kolesarji, in se spravljajo v nevarnost, ker zasedejo precejšen del ceste. V primeru vožnje v koloni, naj se kolesarji razdelijo v manjše skupine, med njimi pa naj bo dovolj prostora, da jih bodo ostali vozniki lahko varneje prehiteli," opozarja Kos.

Kot še dodaja, kolesarji zaradi nerodnosti, naloženih koles z raznimi vrečami, vrtnimi orodji, vožnje brez rok, izvajanja trikov, skakanja čez robnike in podobno večkrat tudi padejo. So pa kolesarji tudi žrtve drugih udeležencev. Pogosto zato, ker jih vozniki spregledajo ali pa jim odvzamejo prednost. Nevarna so tudi razna tesna prehitevanja ter nepravilno ustavljena in parkirana vozila.

Ustavitev in parkiranje vozil je med drugim prepovedano na prehodu za kolesarje, na razdalji manj kot 5 metrov pred prehodom za pešce ali kolesarje ter na kolesarski stezi, kolesarski poti, pešpoti ali kolesarskem pasu.

Kolesarji se sicer kot povzročitelji pojavljajo v približno polovici prometnih nesreč, pojasnjuje Kos. "Izkušnje kažejo, da je tam, kjer je več kolesarskih stez in so te ločene od ostalih prometnih površin, manj prometnih nesreč kolesarjev."

"Kjer je kolesarska steza jo morajo kolesarji obvezno uporabljati, peljati morajo v pravi smeri in trezni, ker so tudi oni udeleženci v prometu. Kjer teh prometnih površin ni oziroma niso prevozne, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje," še opozarja Kos in dodaja, da za kolesarje veljajo povsem enaka pravila tudi v drugih segmentih, npr. pravila o prednosti, prilagojena hitrost vožnje, stran in smer vožnje, prepoved uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo njihovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila – raba telefona, poslušanje muzike s takšno glasnostjo, ki mu onemogoča normalno slušno zaznavanje v cestnem prometu, slušalke v ušesih, maske ipd.

Policisti tudi opozarjajo, da mora imeti voznik kolesa ponoči in ob zmanjšani vidljivosti prižgan na sprednji strani žaromet za osvetljevanje ceste, ki oddaja belo svetlobo, na zadnji strani pa pozicijsko svetilko, ki oddaja rdečo svetlobo. Na zadnji strani kolesa mora imeti nameščen rdeč odsevnik, na obeh straneh pedal rumene ali oranžne odsevnike, na kolesih pa rumene ali oranžne bočne odsevnike. Kolesarji naj poskrbijo, da bodo vedno dobro vidni, ker tudi ta element vpliva na tveganje za udeležbo v nesreči. Čeprav je čelada obvezna za vse do dopolnjenega 18. leta starosti, pa jo policisti priporočajo vsem kolesarjem.

Vedno bolj se uveljavljajo tudi električna prevozna sredstva. Električno kolo je opremljeno z električnim motorjem, ki kolesarju pomaga pri poganjanju kolesa. Končna hitrost je omejena na 25km/h in zahteva nekoliko drugačen stil vožnje. Kolo je težje, ustavi se kasneje. Zato, preden se odpravijo na vožnjo z električnim kolesom, policisti svetujejo, naj dodatno obvezno preverijo delovanje zavor na kolesu in naj ga redno servisirajo, tako kot svoja vozila. Vožnje se morajo tudi navaditi.

V času nadzora nad kolesarji bodo namreč policisti pozorni tudi na uporabo skirojev, električnih dvokoles, t.i. segwayev in podobnih prevoznih sredstev, ki se lahko uporabljajo samo tam, kjer lahko hodijo tudi pešci, torej skupaj z njimi, pri čemer naj bodo oni tisti, ki se umikajo mimoidočim in ne pešci. Te naprave lahko uporabljajo na pločnikih, poteh za pešce, kolesarskih poteh, na območjih za pešce in območjih umirjenega prometa, vendar ne smejo iti hitreje kot se gibljejo pešci, torej približno 5 km/h, kakršna je hitrost gibanja pešcev.