Policijski sistem Face Trace ne omogoča identifikacije in deluje le v policijskem sistemu

Iz urada informacijskega pooblaščenca (IP) so sporočili, da je IP po uradni dolžnosti uvedel inšpekcijski postopek zoper Policijo, v okviru katerega je ugotavljal zakonitost obdelave osebnih podatkov v njeni Evidenci fotografiranih oseb. Policija je podala več pojasnil, na inšpekcijskem ogledu pa so pregledali tudi delovanje sistema Face Trace, ki ga Policija uporablja za avtomatizirano primerjavo fotografij. Kot je sporočil IP, inšpekcijski postopek sistemskih nepravilnosti ni pokazal. 

Policija za avtomatsko prepoznavo obrazov uporablja fotografije obrazov posameznikov, ki so zbrane v Evidenci, torej obrazov osumljencev storitve kaznivih dejanj, ki jih je Policija fotografirala v skladu z 2. odst. 149. člena Zakona o kazenskem postopku. Policija fotografije iz Evidence obdeluje tudi v postopku primerjave v modulu Face Trace, ki omogoča avtomatizirano obdelavo biometričnih podatkov. Ta je v skladu s 1. odst. 112. člena ZNPPol dopustna zgolj pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj, če je to glede na okoliščine storitve konkretnega kaznivega dejanja nujno in potrebno. 

Postopek prepoznave v modulu Face Trace poteka tako, da se fotorobot ali posnetek (npr. iz videonadzornega sistema) storilca kaznivega dejanja kot slika neznane osebe vnese v Evidenco, modul pa opravi avtomatsko primerjavo s fotografijami oseb iz Evidence. Rezultat te primerjave je seznam oseb, razvrščenih po podobnosti opisanemu storilcu, končno identifikacijo osebe pa vedno ročno opravi še strokovnjak za primerjavo obraznih značilnosti.

Postopek avtomatizirane primerjave fotografij je po navedbah Policije mogoče izvesti zgolj v policijskem sistemu. IP v postopku ni ugotovil, da bi bilo modul Face Trace mogoče uporabljati na način, ki bi omogočal neposredno primerjavo fotografij, ki se nahajajo na spletu ali kje drugje zunaj sistema Policije, s fotografijami iz Evidence. Policija mora torej fotografijo, ki jo želi primerjati s fotografijami iz Evidence, predhodno vedno vnesti (uvoziti) v svoj informacijski sistem, kjer lahko potem opravi primerjavo s pomočjo modula, so sporočili iz urada in dodali, da Policija zanika uporabo aplikacije Clearview, nasprotno pa v postopku ni bilo ugotovljeno.

Policija tudi zatrjuje, da avtomatizirano primerjavo fotografij z modulom Face Trace izvaja zgolj pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj, ne pa tudi pri opravljanju drugih policijskih nalog, IP pa v postopku ni odkril dokazov in indicev, ki bi kazali drugače. V praksi bi sicer lahko prihajalo do uporabe modula tudi za namene, ki jih zakon ne dopušča, a ima Policija hkrati vzpostavljene tudi sistemske varovalke, ki na eni strani možnosti takih zlorab zmanjšujejo in na drugi omogočajo njihovo naknadno ugotavljanje. "Policija ima ustrezno vzpostavljen sistem zagotavljanja revizijske sledi obdelave osebnih podatkov z modulom Face Trace, ki omogoča naknadno preverjanje zakonitosti opravljenih obdelav osebnih podatkov," je sporočil IP.

V inšpekcijskem postopku, ki je potekal kot splošen pregled zakonitosti obdelave osebnih podatkov v Evidenci, IP sistemskih nepravilnosti ni ugotovil. To pa seveda ne pomeni, da modula Face Trace v praksi kljub vzpostavljenim varovalkam ni mogoče zlorabiti, tj. uporabiti na način in za namene, ki niso zakoniti. IP je v zadnjih mesecih prejel nekaj informacij in prijav z izpostavljenim sumom, da bi Policija avtomatizirano primerjavo fotografij lahko uporabljala tudi za identifikacijo udeležencev različnih shodov v Sloveniji in jih po tako opravljeni identifikaciji potem sankcionirala v različnih prekrškovnih postopkih, kar pa bi pomenilo nezakonito uporabo modula Face Trace. IP te navedbe in konkretno uporabo modula oz. njegovo morebitno uporabo v prekrškovnih postopkih preverja v dveh ločenih inšpekcijskih postopkih, ki sta osredotočena na zakonitost obdelave osebnih podatkov udeležencev protestnih shodov (v Mariboru in Trbovljah).