Sindikat o obsodbi policistov: Postali so grešni kozli političnega odločanja

Če bo zoper sodbo podan ugovor, bo sodba razveljavljena in bo sodišče razpisalo glavno obravnavo, so pojasnili na Specializiranem državnem tožilstvu. V sodbi, ki še ni pravnomočna, so izrečene pogojne kazni za nevestno delo v službi, kar je kaznivo dejanje po 258. členu kazenskega zakonika.

Posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva v zvezi z varovanjem protestnih shodov v letih 2020 do 2022 ne vodi več nobenega predkazenskega postopka, so še pojasnili.

Dva policista, ki sta člana Sindikata policistov Slovenije, se bosta na sodbo zagotovo pritožila, je za STA potrdil predsednik sindikata policistov Adil Huselja. Policisti po mnenju sindikata "niso storili kaznivega dejanja nevestnega dela v službi".

Nobeden od policistov, ki sta člana omenjenega sindikata, ni bil obravnavan v disciplinskem ali kakšnem drugem postopku, saj je njuno delo do sedaj bilo ocenjeno kot strokovno in zakonito, je zagotovil Huselja. Policista sta zgolj izvajala policijske naloge v okviru posebne policijske enote, in to po ukazu in skupaj z ostalimi pripadniki enote. Sodišče teh okoliščin ni upoštevalo, so ocenili, poleg tega je bilo pri sodbi preuranjeno.

Sindikat: Policisti so postali grešni kozli

Med obsojenimi so tudi člani Policijskega sindikata Slovenije. Sodbo, ki še ni pravnomočna, v sindikatu sprejemajo z ogorčenjem, so zapisali v izjavi. "Dejstvo, da so bili kaznovani zgolj izvršitelji ukazov, medtem ko so se odgovorni na položajih, ki so ukaze prvi izdali, izognili kakršni koli odgovornosti, po našem mnenju predstavlja nedopustno prelaganje odgovornosti na najnižje ravni sistema. Policisti, ki so zgolj izpolnjevali svojo dolžnost, so postali "grešni kozli" političnega odločanja in sistemske neodgovornosti."

Po njihovem mnenju sodba razkriva resno pomanjkljivost v delovanju pravne države, saj da so odgovorni, ki so izdali ukaze, ostali nedotaknjeni, kar predstavlja nevaren precedens, še trdijo in dodajajo, da sodba postavlja pod vprašaj verodostojnost celotnega kazenskega pregona in odgovornosti znotraj pravne države. "Takšna država namreč spominja na avtoritarni režim, v katerem so odločitve centralizirane, odgovornost pa se sistematično prelaga na nižje ravni. Gre za sistem, kjer elita sprejema ukrepe, a se izogiba posledicam, medtem ko podrejeni nosijo kazensko odgovornost za izvrševanje ukazov," so še zapisali v sindikatu. Dodajajo, da so take odločitve značilnejše za sisteme, v katerih zakoni veljajo zgolj za šibkejše, ne pa za tiste na vrhu.

"Policisti ne smejo postati žrtveno jagnje"

V Policijskem sindikatu Slovenije zato pričakujejo, da se odgovornost razdeli pravično, prav tako zahtevajo odgovornost tistih, ki so odredili uporabo plinskih sredstev in drugih prisilnih ukrepov. "Pri uporabi prisilnih sredstev proti množici namreč ni mogoče preudarka, ali neko sredstvo uporabiti ali ne, prepustiti izključno posameznemu policistu v trenutku odločanja, ko je v množici na terenu, saj bi to (morebitne različne odločitve posameznikov) vodilo v popoln kaos in neenotno ukrepanje."

Zaskrbljeni so tudi, ker je sodišče odločitev sprejelo zgolj na podlagi predloga kaznovalnega naloga Specializiranega državnega tožilstva. V sindikatu zato izpostavljajo "odprta vprašanja o nepristranskosti in neodvisnosti sodnih postopkov ter o pripravljenosti sistema, da se sooči s svojimi lastnimi pomanjkljivostmi in napakami". 

Predsednik sindikata Rok Cvetko je v izjavi zapisal še, da policisti ne smejo postati žrtveno jagnje za napačne odločitve nadrejenih, Policija pa mora delovati neodvisno, "v skladu z zakonodajo in brez zunanjih političnih pritiskov, pri čemer ne sme postati orodje za izvrševanje političnih interesov".