Policijski sindikat nad Zaresovi ministrici

Policijski sindikat Slovenije ostro zavrača izjavi ministric v odstopu Darje Radić in Irme Pavlinič Krebs glede dodatkov v zakonu o organizaciji in delu policije. Opozarjajo, da sta bili obe ministrici v sestavi vlade ob podpisu stavkovnega sporazuma z njihovim sindikatom 4. novembra lani, po 39-dnevni stavki.

''Sprenevedanje ter omenjanje predvolilnega boja je napad na prizadevanja Policijskega sindikata Slovenije, da poklic policista v slovenski družbi dvigne iz podpovprečnega vrednotenja, kamor ne sodi že zaradi varnosti državljanov Republike Slovenije. Primerjanje poklica policista z ostalimi javnimi uslužbenci je nemogoče zaradi narave dela. Nihče drug, ob rednem opravljanju svojega dela, nima pravice in dolžnosti vzeti ali dati svoje življenje za dobrobit državljanov,'' so zapisali v sporočilu za javnost.

''Menimo, da je gospodarska ministrica v odhodu še najmanj pristojna za ocenjevanje dela policista ter ji predlagamo, da pogleda, kakšno je stanje v gospodarstvu po njenem odhodu.
Kako pa je s svojim delom prispevala k ureditvi razmer? Morda z ukrepi, ki so pripomogli k selitvi nekaterih priznanih slovenskih podjetij v tujino ali pa k podražitvi elektrike in drugih dobrin,'' so kritični do Radićeve.

Pavlinič Krebsovi očitali povečanje zaposlenih v javni upravi

Nič bolj prizanesljivi niso do Pavlinič Krebsove. ''Ministrica za javno upravo je v svojem mandatu odgovorna za povečanje števila zaposlenih v javni upravi za skoraj tri odstotke, namesto dogovorjenega enoodstotnega zmanjšanja. Medtem ko smo se policisti odrekali sredstvom za delovno uspešnost in odpravi plačnih nesorazmerij, je gospa ministrica odgovorna za javno upravo, namesto da bi opravila racionalizacijo in prekvalifikacijo določenih nepotrebnih sektorjev javne uprave, dodatno zaposlovala ter s tem povzročila stroške iz proračuna, ki na letni ravni znašajo približno 100 milijonov evrov. Govoriti o 3,5 milijona evrov za odpravo krivičnih meril pri vrednotenju dela policistov je ceneno preusmerjanje svoje odgovornosti za nastalo situacijo na druge,'' so zapisali v sindikatu.

Ob tem pojasnjujejo, da v predvideni rezervi za novo sprejeti zakon sploh niso upoštevana vsa nadomestila in dodatki, ki so si jih policisti legitimno in zakonito pridobili v času stavke ter ki jih je ne nazadnje sprejela, potrdila in se jih zavezala izplačati slovenska vlada.

Predstavniki sindikata bodo zato zahtevali sestanek pri predsedniku vlade Borutu Pahorju in od njega zahtevali pojasnila, zakaj v predvidenem rebalansu proračuna za policijo niso upoštevani vsi dogovorjeni dodatki in nadomestila.

'Ministrica ni odgovorna za povečanje števila zaposlenih v ostalih delih državne uprave'

Ministrstvo za javno upravo je Policijskemu sindikatu Slovenije v zvezi z njihovimi navedbami danes poslalo dopis. V njem so predstavniki ministrstva razložili, da je ministrica za javno upravo v okviru svojih pristojnosti sledila sklepom vlade o enoodstotnem znižanju števila zaposlenih na letni ravni. Pri tem so zapisali, da so ministrstvo za javno upravo in upravne enote v obdobju od 1. decembra 2008 do 1. maja 2011 zmanjšale število zaposlenih javnih uslužbencev za več kot pet odstotkov, pri čemer se je to število v upravnih enotah zmanjšalo za 156, v ministrstvu za javno upravo pa za 20 javnih uslužbencev.

V dopisu so na ministrstvu za javno upravo dodali, da so za zaposlovanje v ostalih delih državne uprave in javnega sektorja pristojni drugi ministri oziroma predstojniki proračunskih uporabnikov. "Navedba, da je ministrica odgovorna za povečanje števila zaposlenih v ostalih delih državne uprave oziroma v javnem sektorju v celoti so torej neresnične in zavajajoče, saj veljavna zakonodaja teh pristojnosti ministrici za javno upravo ne daje," so zapisali v dopisu policijskemu sindikatu.

Ministrstvo: Sestanek glede pomanjkljivosti že sklican

Na ministrstvu za javno upravo so poudarili, da je vlada 23. junija na seji obravnavala analizo učinkov in pomanjkljivosti plačnega sistema javnega sektorja. Takrat je pooblastila vladno pogajalsko skupino za usklajevanja oziroma pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja (torej tudi s Policijskim sindikatom Slovenije) o odpravi pomanjkljivosti novega plačnega sistema. Za 5. julij je tako že sklican sestanek  z reprezentativnimi javnega sektorja, na katerem bo navedeno gradivo podrobneje predstavljeno, nato pa se bodo usklajevanja o odpravi pomanjkljivosti nadaljevala glede na dogovorjeno dinamiko v okviru sej pogajalske komisije. "Trditve, da navedeni stavkovni sporazum v tem delu ni realiziran, so torej prav tako zavajajoče in neresnične," dodajajo na ministrstvu za javno upravo.

Kresalova: To je najmanj nemoralno

V svojem blogu pa se je z novim zapisom na kritike o dodatku k zakonu o policiji odzvala Kresalova. ''Tisti, ki v teh dneh tako vehementno vpijejo name, da se grem predvolilno kampanjo, ker poskušam policistom zagotoviti normalne pogoje za delo, naj se zavedajo, da je njihov odziv najmanj nemoralen,'' je zapisala Kresalova, ki v nadaljevanju primerja status policistov z vojaki, cariniki in pazniki.

''Ne gre zame. In ne gre za volitve. Gre za tiste, ki tudi njim zagotavljajo visoko stopnjo varnosti. Gre za tiste, ki vedno pridejo, ko pokličeš 113. Gre za tiste, ki so z veliko požrtvovalnostjo sposobni okrutnega morilca odkriti v nekaj dneh. Za policiste gre,'' je še zapisala ministrica.

Cariniki: Kakšne privilegije imamo?

Sindikat carinikov Slovenije ministrico Kresalovo poziva, naj pojasni, kakšne dodatke so že dobili cariniki, ki pa jih policisti po njenih besedah nimajo. Članstvo sindikata je ogorčeno nad izjavami ministrice in ne izključuje možnosti vnovičnega formiranja stavkovnega odbora ter izvedbe stavke tudi med turistično sezono.

Kot je v pismu Kresalovi pojasnil predsednik sindikata Dušan Pečnik, veljavna kolektivna pogodba za javni sektor določa dodatke za policiste, medtem ko cariniki tam nimajo nobenega dodatka. Cariniki so se celo strinjali s temi dodatki, "saj se zavedamo, da imate tudi v vaših vrstah delovna mesta, ki izstopajo".

Cariniki po Pečnikovih besedah nimajo več dodatkov k osnovni plači, kot jih imajo policisti, pač pa jih imajo manj. Ob tem je pojasnil, da je sicer v zakonu o carinski službi zapisano, da imajo cariniki dodatek za stalnost 0,5 odstotka po prvih petih letih, vendar je v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju ter v kolektivni pogodbi ta dodatek izenačen z dodatkom za minulo delo in torej znaša 0,33 odstotka. Tak odstotek se carinikom tudi obračunava, je zatrdil predsednik sindikata.

Ministrico je opomnil, da imajo v carinski službi tudi carinike, ki delajo na rentgenskih aparatih, mobilnih ali stacionarnih, pa zato ne dobivajo nobenega dodatka, in da cariniki nikoli niso imeli beneficirane delovne dobe ter se zato upokojujejo z normalnimi starostnimi pogoji. Med drugim je opozoril na primere, ko so cariniki delali na meji skupaj s policisti, le-ti so že nekaj časa upokojeni, cariniki pa se še vedno vozijo na južno mejo.

"Naše članstvo je ogorčeno nad tem, kar so 'pobrali' od medijev glede vaših izjav o privilegiranosti carinikov proti policistom z nekimi dodatki, ki jih pa v resnici ni, zato upravičeno pričakujemo vaše tolmačenje, kateri so ti dodatki in kakšne privilegije mi imamo, policisti jih pa nimajo," je zapisal Pečnik.

Članstvo od sindikata zahteva ukrepe, kakšni bodo, pa bo po Pečnikovih besedah odločila izredna seja konference Sindikata carinikov Slovenije, "ne izključujemo pa tudi možnosti vnovičnega formiranja stavkovnega odbora in izvedbe stavke tudi med turistično sezono".

Sredstva so našli le za del zaposlenih

Iz Sindikata državnih organov Slovenije so poslali obvestilo, v katerem najodločneje protestirajo proti načinu oblikovanja ter sprejemanja zakona o nalogah in pooblastilih policije. Ta po njihovem mnenju zagotavlja razkroj plačnega sistema in dodatna sredstva za plače, sprašujejo pa se tudi, kako to, da so se sredstva našla prav sedaj, in to samo za del zaposlenih. "To, kar je vlada sprejela v štirih spornih členih zakona o organiziranosti in delu v policiji, bi morala spremeniti v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju in Kolektivni pogodbi za javni sektor, ki določa, da se vsebina dodatkov ureja v teh dveh dokumentih. Ali je to doprinos k izvajanju pravne države? Gre za mačehovski odnos vlade do socialnega partnerstva in forsiranje znanih parcialnih pristopov, ki so vedno doprinesli k ustvarjanju še večjih anomalij v plačnem sistemu. To je neodgovorno! Ocenjujemo, da vlada s polnimi pooblastili v teh zadnjih trenutkih vodenja dela še večje neumnosti,“ pravijo in dodajajo, da odgovorni ustavijo takšen način dela in delovanja.

"Nesprejemljivo je tudi, da predsednik vlade po isti seji javnosti sporoča, da bo našel alternativo k obstoječemu plačnemu sistemu, in to v nekaj mesecih. To je nesprejemljivo, razen če boste poskušali nadaljevati z brutalnim pristopom rušenja plačnega sistema in napovedjo, kako bi kar počez zmanjšali število zaposlenih. Ocenjujemo, da vlada izpostavlja in nastavlja "predvolilne bombone" zato, da bi na tak način zagotavljala svojo vlogo in podaljševala svoj pomen,“ še menijo v omenjenem sindikatu.