'Policijska sovica' je dobila hišico

Veliki skoviki (znanstveno ime Otus scops) – vrsta sove – trenutno prezimujejo v toplih krajih, v podsaharski Afriki. So edina vrsta sove, ki se seli, ob vrnitvi domov pa si poišče nov dom ali pa se vrne v starega. Zelo pogosto jih najdejo prav v eni od gnezdilnic, nameščenih na drevo, kjer so varni pred vdorom plenilcev. 

Ko se bodo vrnili (predvidoma konec marca), jih bo na različnih lokacijah v Notranjskem parku čakalo 15 udobnih in pred plenilci varnih lesenih gnezdilnic. "Izdelali so jih ornitologi iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic (DOOPS), ki so že izbrali drevesa, na katera so jih in jih še bodo namestili," je zadovoljna Eva Kobe iz Notranjskega regijskega parka. 

Eno od gnezdilnic sta predstavnika DOOPS danes namestila tudi na drevo pred policijsko postajo v Cerknici, saj je zaradi lanske policijske najdbe mogoče predvideti, da je veliki skovik že gnezdil v bližini. "Menimo, da je zelo verjetno, da se bo veliki skovik vrnil na isto mesto, saj te ptice rade zasedejo ista gnezdišča. Obenem upamo, da bo prišel prav v to gnezdilnico, saj bomo potem lahko mladičem nadeli obroček in spremljali njihovo selitev," je pojasnila varstvena ornitologinja pri DOPPS Tjaša Zagoršek. Prav ona je imela lani avgusta čast, da je 'policijsko sovico' spustila v naravo. 

Gnezdilnica pred policijsko postajo je sicer osma od petnajstih, ki so jih predstavniki DOOPS že namestili. "S kolegom sva jih postavljala na odprte površine, kjer so tudi travniki, da si ptice lahko lovijo hrano, predvsem nevretenčarje. Rade imajo na primer kobilice in črve – v bistvu tisto, kar imajo mnogi kmetje za škodljivce. To je torej ptica, ki je za kmetijstvo dobra, ker poje vse škodljivce," je razložila Zagorškova. Ob tem je še povedala, da so se skoviki že navadili na gnezdilnice, saj jim jih ornitologi postavljajo že okoli deset let: "Mladič v gnezdilnici si zapomni, da je to nekaj dobrega, da je tam zrasel. Potem, ko se vrne, išče podoben habitat – torej gnezdilnico."

 Veliki skoviki se iz Afrike vračajo od sredine marca do konca aprila, odvisno od temperatur

Te sove so odlične letalke – v eni noči lahko preletijo celotno Saharo. Jeseni, ko se število žuželk, s katerimi se hranijo (to so kobilice, hrošči, deževniki, pa tudi mali vretenčarji) zmanjša, se odpravijo na 1000 kilometrov dolgo pot v Afriko. 

Skoviki, ki gnezdijo v Sloveniji, prezimujejo na območju Gane. K nam se vrnejo po jadranski selitveni poti, kjer se soočajo z najrazličnejšimi težavami in nevarnostmi: so pogosti plen plenilcev, lahko shirajo, če nimajo zadosti hrane, ogroža jih tudi človek, je izpostavila Zagorškova: "V Sredozemlju je vsako leto nezakonito ulovljenih ali ubitih 25 milijonov ptic. Med njimi je tudi veliko osebkov velikega skovika. Lovijo jih za prehranske namene, pa tudi za hišne ljubljenčke." Ob tem je pojasnila, da podatki za slovensko Istro, kjer je najštevilčnejša gnezdeča populacija velikega skovika – približno 250 parov – kažejo, da se jih večina vrne. Ptice sicer prepoznajo po obročkih, s katerimi jih ornitologi označijo.

Najprej se vrnejo samci, ki poiščejo primerno gnezdišče. Nekoliko kasneje jim sledijo samice in napoči čas za ustvarjanje gnezda in podmladka. "Samci najprej začnejo s klicanjem vabiti samice in označevati svoj teritorij. To vrsto sove so prav zaradi paritvenega klica samca, ki se sliši kot 'čuk čuk', neustrezno označili kot čuka. Zmedo je 'zakrivil' Fran Erjavec, ki jo je v svoji knjigi Domače in tuje živali v podobah označil za čuka. Knjiga je bila med ljudmi zelo priljubljena, zato se je napačno ime ohranilo do danes – skovik je namreč poimenovanje za čuka," je zanimivost povedala Kobetova.

Spomnimo 

Mladiča velikega skovika sta julija 2020 na parkirišču pred PP Cerknica našla policist Bogdan Paternost in njegov sodelavec, ki sta o najdbi obvestila vodstvo Notranjskega regijskega parka, to pa DOPPS. Nebogljeni sovici, ki se je najverjetneje izgubila, so začasni dom našli v zavetišču za prostoživeče živali na Muti. Ko si je po slabem mesecu opomogla, so jo izpustili v naravno okolje, kar je spremljala tudi naša ekipa.

Kako se sovice spominja njen rešitelj, policist Bogdan Paternost, danes? 

"To je bil prijeten dogodek, ki ni ravno v sklopu policijskega dela, ampak radi rešujemo tudi take 'primere'. Sovica je bila majhna, prisrčna in nebogljena, potrebovala je pomoč," je nasmejan opisal Paternost, ki je vesel, da bo ena od gnezdilnic stala prav pred njihovo policijsko postajo. Prepričan je namreč, da so strokovnjaki pticam našli primerno mesto za gnezdenje. Z veseljem se bo zazrl v drevo in spremljal življenje velikega skovika. "Ne vem, ali bo prišla prav 'policijska sovica', a ni pomembna samo ona – pomembne so vse živali in vsa narava v širšem smislu," je strnil Paternost.

Ker so 'policijsko sovico' ob izpustitvi oštevilčili in opremili s sledilno napravo, jo bo med vračajočimi se velikimi skoviki mogoče prepoznati. "Ko skoviki gnezdijo, poskušamo uloviti starša z mrežo, mladiče pa dobimo v gnezdilnici. Tako vidimo, ali ima ptica obroček ali ne. Vse gnezdilnice pa tudi enkrat ali dvakrat na leto pregledamo," je Zagorškova razložila, kako ugotovijo, koliko skovikov se je vrnilo domov.

"Da je 'policijska sovica' samica, so ugotovili z meritvami njene telesne velikosti, kljuna in teže," pa je spomnila Kobetova in še povedala, da veliki skoviki sicer dosežejo velikost od 15 do 20 centimetrov in tehtajo od 90 do 100 gramov, razpon njihovih peruti pa je od 50 do 54 centimetrov.

Preden so sovico izpustili v naravo, je morala prestati zadnji preizkus. Sama si je morala znati uloviti živo hrano, je zagotovila Zagorškova: "To pomeni, da si jo je tudi v naravi sposobna uloviti."

Veliki skovik po videzu spominja na miniaturno veliko uharico 

Perje je po vsem telesu drobno progasto in je sive ali rjasto rjave barve  – to so varovalne barve. "Je majhna, a ne najmanjša sova pri nas – ta naziv pripada malemu skoviku, ki je centimeter ali dva manjši od velikega sorodnika. Sicer pri nas gnezdi deset vrst sov, ki so večinoma nočne živali," nam je s podatki postregla Eva Kobe.

V Sloveniji živi od 600 do 800 parov velikih skovikov

Veliki skovik je duplar, saj gnezdi v zapuščenih drevesnih duplih žoln ali detlov ali v luknjah v stavbah, redkeje v starih vranjih gnezdih. Zelo rad zasede tudi gnezdilnice. Pri nas živi od 600 do 800 parov. Največja evropska populacija te vrste gnezdi na Iberskem polotoku, na Portugalskem in v Španiji, kjer je populacija ocenjena na 32.000 do 41.000 parov. Hrvaška populacija velja za drugo največjo v Evropi in je ocenjena na okoli 21.000 gnezdečih parov ter predstavlja 25 odstotkov celotne evropske populacije. 

Pri nas najdemo najmočnejšo gnezditveno populacijo velikega skovika, ki ima rad toplejše kraje, na območju slovenske Istre, sledijo Kras, Goričko in Ljubljansko barje. Gnezda pa so zabeležena tudi na območju Gorenjske – Bleda, Lesc in Radovljice – Kozjanskega, Pivško-Cerkniškega ter tudi območja Snežnika in Banjšic.

V Sloveniji je po Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst veliki skovik uvrščen na rdeči seznam ptičev gnezdilcev. Spada v v kategorijo močno ogroženih vrst E2, v katero so uvrščene vrste, katerih obstanek na območju RS ni verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej. "Ogrožajo ga predvsem izginjanje travnikov zaradi premene v njive ali zaraščanja krajine z gozdom, propadanje in izginjanje visokodebelnih sadovnjakov, urbanizacija in z njo povezave spremembe v urejanju okolic hiš, uporaba strupov proti bramorju in polžemori, ki so za ptice pogubni," je še opozorila Eva Kobe.