Ustavno sodišče začasno zadržalo izvrševanje določb o imenovanju vodilnih v Policiji

Sindikat policistov Slovenije (SPS) je predlagal začasno zadržanje izvajanje teh členov zakona, saj ocenjujejo, da bi bile posledice, ki bi nastale z nadaljnjim izvrševanjem izpodbijanih členov, večje od posledic, ki bi nastale, če se do končne odločitve ustavnega sodišča njihovo izvrševanje zadrži. SPS je namreč na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti 49.a in 49.b člena zakona o organiziranosti in delu v Policiji ter 42. člena novele zakona o organiziranosti in delu v Policiji, ki med drugim določajo imenovanje vodje organizacijske enote prve ravni generalne policijske uprave, direktorjev policijskih uprav in načelnikov policijskih postaj. 

Izvajanje zakona pa so ustavni sodniki začasno zadržali, dokler ne odločijo o zahtevi za oceno ustavnosti, je poročal Večer. Po naši neuradnih, toda zanesljivih informacijah je za zadržanje glasovalo šest sodnikov, proti so bili trije. 

Posebej nevarno se jim je zdelo, da ima po novem minister "proste roke" pri določanju meril in kriterijev za oblikovanje izbirnih postopkov za zasedbo delovnih mest. "Zakon sicer govori, da te kriterije predlaga generalni direktor Policije, pa vendar se v javnosti nakazuje, da so trenutni odnosi med MNZ in Policijo takšni, da se vse bolj utrjuje vtis, da generalni direktor Policije ne obstaja oziroma da nima stroka praktično nobene besede več," je pojasnil predsednik PSS Rok Cvetko.

Vlada je na to odgovorila, da meni, da predlog za zadržanje izvrševanja določb v novem zakonu ni utemeljen, češ da so premestitve dovoljene, delovna razmerja niso prekinjena, položajna delovna mesta pa poleg strokovnih znanj za izvajanje nalog in pooblastil Policije zahtevajo še druge kompetence. V primeru začasnega zadržanja bodo nastale nepopravljive posledice, so še dodali. 

Spomnimo, da je na kadrovske čistke že ob sprejetju novele zakona opozoril strokovnjak za policijska pooblastila Miroslav Žaberl: "Zakon omogoča lustracijo in zamenjavo vseh 111 komandirjev policijskih postaj, osmih direktorjev policijskih uprav in vseh vodij notranjih organizacijskih enot na Generalni policijski upravi." 

To možnost je izpostavil 27. oktobra, čez slabe tri tedne, 17. novembra, pa smo poročali, da so komandirji policijskih postaj ter direktorji policijskih uprav in notranjih organizacijskih enot GPU že prejeli sklepe o prenehanju opravljanja dela na teh delovnih mestih. Policistom na položajih je z dnem uveljavitve zakona prenehal položaj, delo pa bodo nadaljevali do začasne premestitve na te položaje po opravljenem posebnem izbirnem postopku.  Neuradno smo takrat izvedeli, da naj bi na lokalnem in državnem nivoju že potekali pogovori vladajoče politike z njej naklonjenimi posamezniki, ki bi se zavihteli na vodilne položaje v Policiji.

Ob tej novici se je odzval tudi generalni direktor Policije Anton Olaj in sporočil, da "zavrača očitke o politizaciji Policije, namigovanjih o 'kadrovskih čistkah' ter posploševanja o kadrovskih menjavah vse povprek v Policiji".

Pojasnil je še, da prehodne določbe novele zakona o organiziranosti in delu v Policiji določajo, da policistom, ki so na položaju vodje organizacijske enote prve ravni GPU, direktorja policijske uprave in načelnika policijske postaje, z dnem uveljavitve tega zakona, torej 13. novembrom, preneha položaj. Vendar pa delo na položaju nadaljujejo "do začasne premestitve policistov na te položaje po opravljenem posebnem izbirnem postopku iz 49.a člena zakona", je dodal. To po njegovih besedah pomeni, da še naprej ostajajo na delovnih mestih na podlagi zakona.

Do sprememb zakonodaje je bil kritičen tudi ustavni pravnik Andraž Teršek: "Lahko rečemo le nov dan, nova zavržna ideja sprevržene oblasti. Tovrstno početje v Sloveniji nima več dna." Opozarja tudi, da grozljiva škoda utegne biti dolgoročno nepopravljiva.

20. oktobra so poslanci s 46 glasovi za in 40 proti potrdili predlog novele Zakona o organiziranosti in delu v Policiji (ZODPol). Po navedbah vlade na bi ta zagotavljala boljšo organiziranost in fleksibilnejše delovanje Policije, strokovnjaki pa so opozarjali, da prinaša spremembe, ki bodo zelo škodljive za njeno delovanje. Zakon, ki je v veljavo stopil v začetku novembra, med drugim prinaša spremembe glede umestitve in avtonomnosti Nacionalnega preiskovalnega urada. Ta je po novem notranjeorganizacijska enota Uprave kriminalistične policije, enota in direktor urada pa sta podrejena direktorju Uprave kriminalistične policije. Po novem lahko notranji minister usmerja Policijo v predkazenskih postopkih, vse dokler tožilec ne da pisnih usmeritev.