Jelka Strojan, najstarejša članica družine Strojan, se je v popoldanskih urah iz Postojne vrnila v Dečjo vas. Z njo se je domov vrnilo še šest otrok in vnukov. "Res sem vesela, ker sem prišla na svoje domov, saj tam nobeno življenje nisem imela, cele noči sem jokala," je povedala Jelka. Živa ne grem več v begunski center v Postojno, je še povedala Jelka, ki računa na to, da jih vaščani ne bodo napadli in da jim bodo pustili, da mirno živijo na svoji zemlji.
Predstavnik družine Mirko Strojan je za 24ur.com potrdil, da se devetnajst članov družine, med njimi tudi ženske in otroci, zagotovo ne bo vrnilo v Ambrus ter da bodo v Postojni ostali še nekaj dni. Mirko je še povedal, da se je v Postojni pogovarjal s predstavnikom policije Brankom Novakom. O varnosti družine v Ambrusu se po navedbah Mirka nista pogovarjala, je pa beseda tekla o drugih možnih lokacijah za preselitev. Mirko je še povedal, da je v stikih z Jelko in ostalimi člani, ki so se vrnili v Dečjo vas. Pravi, da jih straži policija ter da se počutijo varne. Na vprašanje, ali se bodo tudi ostali člani družine vrnili v Ambrus v naslednjih dneh, pa je Mirko odgovoril, da ne.
Novomeški romski svetnik Zoran Grm je odločitev članov družine za vrnitev označil za pravilno, saj gre za njihovo ustavno pravico.
Mirko je še pojasnil, da Jelka o svojem odhodu iz nastanitvenega centra v Postojni ni obvestila policije, poklicali so jih šele, ko so že bili doma. Na poti domov Strojanovih ni nihče zaustavljal, saj prebivalci Ambrusa sploh niso vedeli za njihov prihod, je pojasnil. Dodal je, da "če so kolikor toliko pametni, sploh ne bodo reagirali".
Policija straži dom Strojanovih, krajani se zbirajo
S Policijske uprave Ljubljana je Leon Keder za 24ur.com potrdil, da se je nekaj članov družine vrnilo v Ambrus, ter da se tam nahaja primerno število policistov za zagotavljanje varnosti. Če bo prišlo do zaostrovanj ali nemirov, bodo temu primerno okrepili policijske enote.
Po naših informacijah je z ljubljanske PU prišlo več posebnih enot policije z osmimi maricami. Okoli 70 policistov je obkolilo hišo v romskem naselju Dečja vas ter zaprlo vse dovozne poti do hiše. Njihova primarna naloga je, da varujejo družino, da se jim nihče ne približa.
Doslej se je okoli hiše Strojanovih zbralo približno tristo krajanov, z izjemo občasnega žvižganja in vpitja pa so razmere mirne. Pravijo, da bodo vztrajali toliko časa, dokler v Ambrus ne pride kdo iz vlade ali druga avtoriteta ter jim zagotovi, da bodo za družino našli drugo lokacijo. Strojanove je sicer pozno zvečer obiskal direktor inšpekcije za prostor pri Inšpektoratu RS za okolje, prostor in energijo Srečko Valič, vendar vsebina pogovorov ni znana.
Krajani pričakujejo, da se bodo upoštevali dogovori o preselitvi romske družine, saj je zaradi izvršljivih aktov inšpekcijskih služb ter pravnomočne sodbe upravnega sodišča iz leta 2002 romsko naselje nelegalno.
Občani čakajo na pojasnila
Župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret je seznanjen s prihodom nekaterih članov romske družine Strojan v Ambrus. Kot je povedal, od predstavnikov oblasti pričakuje, da jim bodo pojasnili, kaj se dogaja v Ambrusu. "Najbrž je le treba pogledati, po kaj so prišli. Če so mogoče prišli, da vzamejo še preostanek tistega, kar jim je ostalo, potem je to normalno," je pojasnil. Konkretnih korakov ni mogel napovedati, dejal pa je, da občina ne more spreminjati sklepa, po katerem Strojanovih ne želijo v občini.
Se bo ponovil sobotni incident?
Okrepljene enote policije želijo preprečiti morebitne incidente, podobe sobotnemu. Kot je znano, so Strojanovi minulo soboto popoldne po skoraj štirih tednih čakanja zapustili Postojno, tamkajšnji prebivalci pa so ob vesti, da se vračajo v Ambrus, začeli postavljati cestne zapore.
Posebna delovna skupina za rešitev statusa romskih naselij
Predsednik vladne komisije za zaščito romske etnične skupnosti Janez Podobnik je po zaključku izredne seje komisije sporočil, da so ustanovili delovno skupino za reševanje prostorske problematike romskih naselij, ki bo z delom pričela prihodnji teden. Skupino bo vodil doktor geografskih znanosti in dolgoletni preučevalec romske skupnosti Jernej Zupančič.
V zadnjem času so se pri zagotavljanju javne podpore in družbene sprejemljivosti pri zagotavljanju prostorskih okvirov in zakonsko predpisanih postopkov priprave in sprejemanja prostorskih aktov, še posebno za urejanje romskih naselij, pojavile določene težave. Zato je potrebno, da se dokumenti strokovno dobro pripravijo, pri tem pa hkrati upoštevajo primeri dobrih praks. Tako bodo na eno izmed prihodnji zasedanj komisije povabili župane tistih občin, ki so relativno uspešno rešile vprašanje integracije Romov v družbo, je dejal Podobnik.
Romska naselja so specifičen prostorski fenomen, ki ga je potrebno reševati celovito, opozarja Zupančič in dodaja, da je potrebno preučiti tako bivalno kot tudi družbeno in ekonomsko vlogo romskih naselij. Tako bodo člani delovne skupine pri svojem delu najprej poiskali, kakšni so procesi in problemi romskih naselij in na tej podlagi iskali posamezne rešitve. Upoštevali bodo tudi primere dobre prakse, ki pa morajo temeljiti na individualnem pristopu, je še prepričan Zupančič. Po določenih rezultatih bo sledila izdelava scenarijev, nato pa še njihovo preverjanje na terenu.
Tudi predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat-Muc meni, da je najpomembnejša rešitev problema legalizacija romskih naselij. Pri reševanju teh problemov pa bodo morale sodelovati država, lokalne skupnosti in romska skupnost, še dodaja Horvat.
